Tiskane izdaje
Letnik '72 naj bi bil v nekdanjem skupnem češkoslovaškem prostoru nekaj posebnega. Pa ne gre za vino, temveč športno izjemno nadarjene otroke. In bojda ni bilo nič naključnega, štiri leta po revoluciji so v deželi, ki se je vekomaj ponašala s priznanimi asi športnih aren, posebej skrbeli za naraščaj in tako ni presenetljivo, da so tistega leta rojeni postali šampioni atlet Tomaš Dvorak, nogometaš Pavel Nedved ter številni hokejisti, med njimi tudi izjemni Jaromir Jagr. Sredi prejšnjega tedna je slednji vsem svojim lovorikam in rekordom pristavil še en mejnik – postal je najboljši evropski strelec v zgodovini NHL.
»Seveda se spominjam njegovega odhoda v NHL. Dolgo namreč nismo imeli tako samozavestnega mladeniča, ki je že pri osemnajstih odločno govoril, da odhaja čez lužo, ker hoče biti najboljši,« je kolesje za poldrugo desetletje v preteklost zasukal Tomaš Kos, trener v slovenski biatlonski reprezentanci. Kajpak je tako kot domala vsi naraščajniki na Češkem tudi on sanjal o hokejski karieri, a med treningom na ledu in snegu se je pozneje odločil za smučarski tek.
V Kladnem pa so se takrat, v začetku osemdesetih, že ponašali s »čudežnim dečkom« in prav Jaromir Jagr je bil skupaj z vrstnikoma, prav tako sijajnima igralcema – Robertom Reichlom in Robertom Holikom – v prvem »postrevolucijskem paketu« za NHL. Po letu 1989 namreč ni bilo več ovir za selitev športnikov iz nekdanjega vzhodnoevropskega bloka na drugo stran »luže«.
Dolgolasec s prepoznavno številko 68 (v spomin na Praško pomlad in svojega dedka kot upornika sovjetskemu režimu) se je že v prvih dveh sezonah pri Pittsbrughu veselil prestižnega Stanleyjevega pokala, hitro se je zapisal med vodilne igralce lige, pred stavko je bil z 11 milijoni dolarjev na sezono najbolje plačani hokejist na svetu.
