Zdaj vsi komaj čakaj(m)o Severne Irce

Spektakularen nogometni dvoboj v Ljudskem vrtu je malokoga pustil ravnodušnega. Zdaj vsi komaj čakajo 11. oktober in novega tekmeca v Ljudskem vrtu: Severno Irsko.

Objavljeno
12. september 2008 11.30
Matjaž Kek
Gorazd Nejedly
Gorazd Nejedly
Maribor – Spektakularen nogometni dvoboj v Ljudskem vrtu je malokoga pustil ravnodušnega. Ob prvi kvalifikacijski zmagi Slovenije za SP v Južnoafriški republiki leta 2010 so uživali navijači na tribunah in pred televizijskimi zasloni. Slovenski in slovaški nogometaši so uprizorili privlačno tekmo za oboževalce srhljivih končnic ter si opravičeno zaslužili čestitke desettisočglave množice, ki je dobila najlepše možno darilo za glasno podporo skozi vso tekmo – zmago, tri točke in igro, ki obeta, da bi v teh kvalifikacijah Slovenija lahko igrala sila pomembno vlogo. Pravzaprav vsi zdaj komaj čakajo 11. oktober in novega tekmeca v Ljudskem vrtu, ki očitno postaja dostojen naslednik ljubljanske Plečnikove utrdbe: Severno Irsko.

 

Sanjati o poti na jug črne celine je po tako imenitnem štartu v kvalifikacije že mogoče, toda evforijo je bolje brzdati, kot jo podpihovati. Nekaj realnosti je pač treba upoštevati, kot na primer, da je 79. država na lestvici Svetovne nogometne zveze premagala 67.

 

Selektor Matjaž Kek je eden od tistih, ki se še ni ujel v zanko zmag in skoraj neverjetnega preobrata v igri slovenske reprezentance. Ta 47-letni Mariborčan je bil še pred meseci v krempljih kritikov, toda verjel je v to, da je sedanji reprezentančni rod sposoben dvigniti krivuljo rezultatov in iger navzgor, zato je vsaj do naslednje tekme lahko v pokončni napoleonski drži.

 

"Ne smemo noreti zaradi doslej osvojenih štirih točk, lahko pa smo ponosni, da smo združili malo Slovenijo. Fantje uživajo v igri za svojo državo. Vseskozi sem poudarjal, da potrebujemo samo kanček pozitivne energije in dober rezultat. A vem, da še nismo naredili vsega, še bo treba izboljšati igro, za kar imamo še precej rezerv," je bil »državotvoren« in realen selektor, ki mu je treba priznati, da je v dveh tekmah zasenčil oba tekmeca, slovitega poljskega selektorja Lea Beenhakkerja in slovaškega Vladimirja Weissa. Če je prvega presenetil z Zlatkom Dedičem in kombinatorno ter napadalno igro, mu je drugi rahlo pomagal. Slovak je zmagovito enajsterico s Severno Irsko menjal (Kek poljske ne) in se uštel. Še najbolj pri izbiri drugega napadalca, saj se je rezervist Martin Jakubko izkazal za veliko bolj neugodnega napadalca kot Filip Hološko.

 

Sreča, povprečni tekmeci, splet okoliščin ali še kaj drugega, kar naj bi šlo "na noge" našim fantom, pa vendarle nima nobene zveze z igrama v Wroclawu in Ljudskem vrtu. Ritem, kombinatornost, pogum, lucidnost, nagajivost je del pozitivnih elementov, ki so v dveh tekmah odlikovali zelo posrečeno sestavljeno zasedbo. V njej so glavne vloge delovale odlično in v njih so bili prav najsposobnejši in v seštevku najboljši v dveh tekmah; motor, poveljnik in kapetan Robert Koren, prvovrstni strelec in altruist Milivoje Novakovič, igriv, samozavesten in zvit Mirnes Šišič (od Cimerotiča naprej Slovenija ni imela takšnega igralca, ki zmore ena na ena na hrbet položiti vsakega tekmeca), vsestranski Andraž Kirm, neumorni tekač Andrej Komac, krotilec nevarnih Boštjan Cesar, v vratih pa Samir Handanovič kot Gianluigi Buffon… Kaj pravzaprav še manjka Keku? Osemnajst popolnoma enakovrednih oziroma zdrave, jezne, tekmovalne Valterja Birso, Dareta Vršiča, Gorana Šukala

 

Izjave:

Robert Koren, kapetan Slovenije: »V glavi smo imeli samo razplet z zmago in tako smo se tudi razporedili po igrišču. V prvem polčasu smo imeli premoč, zadeli in do konca nadzirali položaj. To je bila zmaga kolektiva, saj je vsak dal od sebe tisto, kar je moral. Tri točke s Slovaško so pika na i poljski točki, in tudi darilo za navijače, ki so nas nosili vso tekmo.«

 

Milivoje Novakovič, strelec dveh golov: »Ni pomembno, kdo da gol, marveč to, da smo zmagali. Evforija je za navijače, medtem ko moramo igralci ostati na trdnih tleh. Odlično vzdušje v moštvu se odraža na igrišču. Kvalifikacijski začetek je dober, zdaj je na vrsti še nadgradnja.«

 

Andraž Kirm, reprezentant Slovenije: »To je bila še boljša igra kot s Poljsko. Priigrali smo si številne priložnosti, a tudi naivno prejeli gol. Tekmo za tekmo igramo bolje, toda igro je še treba dvigniti na višjo raven. Verjeli smo v to, da lahko iz dveh tekem izvlečemo štiri točke.«

 

Mirnes Šišič, reprezentant Slovenije: »Kar smo si želeli, smo dosegli. Bili smo boljši in osvojili tri točke, kar je najpomembneje. Vseskozi sem poudarjal, da je to reprezentanca iz pravega testa. Manjkalo ji je le kanček sreče in zbranosti. Začetek je sijajen, toda naš cilj morajo biti še vsaj štiri točke v naslednjih dveh tekmah. Hvala navijačem, bili so naš dvanajsti igralec.«

Marek Hamšik, reprezentant Slovaške: »Po priložnostih je bila to izenačena tekma. Slovenci so zadeli, mi pač ne. Škoda, lahko bi iztržili več. Tekma je bila trda, Slovenci pa so imeli v navijačih izjemno podporo. Toda prepričan sem, da smo si zaslužili točko.«

 

Poljska 2 1 1 0 3 : 1 4

Slovenija 2 1 1 0 3 : 2 4

Slovaška 2 1 0 1 3 : 3 3

Češka 1 0 1 0 0 : 0 1

Severna Irska 2 0 1 1 1 : 2 1

San Marino 1 0 0 1 0 : 2 0

 

Druga rezultata 3. skupine – San Marino : Poljska 0:2 (Smolarek, R. Lewandowski), Severna Irska : Češka 0:0.

 

Naslednje tekme (11. oktobra): Slovenija – Severna Irska, Poljska – Češka, San Marino – Slovaška.

 

Iz današnjega Dela