Tiskane izdaje
Natanko 43 dni je ostalo do začetka zimskih olimpijskih iger, ki jih bodo februarja prihodnje leto organizirali v Pjongčangu. V seriji člankov, ki jih bomo objavljali vsak teden, bomo predstavili državo gostiteljico olimpijskih iger, njene običaje, posebnosti, zgodovino in kulturo.
Na zimski olimpijadi v Sočiju leta 2014 je Južna Koreja osvojila vsega skupaj osem medalj. Od tega so tri zlate, dve srebrni in dve bronasti osvojile ženske. Moška trojka je samo v ekipnem hitrostnem drsanju obesila na prsa bronaste medalje.
Južna Koreja se glede mnogih stvari vse bolj opira na ženske, a je na seznamu 144 držav glede stopnje enakopravnosti med spoloma šele na 118. mestu. To je slabše kot na primer Japonska, ki je boljša za štiri mesta, pa da ne govorimo o tem, da je to tudi slabše od drugih azijskih držav. Med njimi je Kitajska na stotem, Filipini pa celo na 10. mestu.
V južnokorejskih mestih se na javnih mestih pogosto srečujejo pari, ki si odprto izražajo medsebojno naklonjenost. Redkokje sem videla toliko nežnosti kakor tam. Že na letališču v Dohi, kjer sem čakala na letalo za Seul, je mojo pozornost pritegnil mladenič, ki je hranil svoje dekle s svežim sadjem, medtem ko je ona, vidno utrujena, odpirala usta in zapirala oči ob vsaki grozdni jagodi ali koščku lubenice.
Pomislila sem, da sta morda zelo zaljubljena, a sem nato podobne prizore videla tudi v seulskih restavracijah. Moški na ulicah pogosto nosijo ženino torbico, jo ogrnejo s svojim suknjičem in jo ščitijo pred prometom.
Ali to vendarle pomeni, da so ženske v Južni Koreji na poti k večji enakopravnosti?
Lepota - največje premoženje vsake ženske
Med sprehajanjem po tržnici v Mjeondongu je mojo pozornost pritegnilo nesorazmerno število prodajaln s sredstvi za pomlajevanje, preprečevanje staranja, povečevanje prsi, za potemnitev las, zategovanje kože... Vse to kaže na kult ženske lepote, ki sam po sebi ne bi bil problematičen, če ne bi prikrival izredno patriarhalne družbene norme, na podlagi katere je lepota največje premoženje vsake ženske. Vloži ga lahko v izbiro čim boljšega moža ali pa celo dobrega delovnega mesta. Seveda pod pogojem, da se vsak dan zaveda svojega pojavnega premoženja ter se drži vseh navodil kozmetikov in stilistov.
K-lepota, kot se že ustaljeno imenuje obsežen program izdelkov za nego kože, nalaga, da očistijo obraz, nanesejo nanj tonik, ga premažejo z masko iz gline, nahranijo s serumom, navlažijo s kremo, ki za podnevi vsebuje faktor za zaščito pred ultravijoličnimi žarki, za ponoči pa hranljive sestavine proti gubam. Vsako jutro se je treba tudi obvezno naličiti. Vse to ustvarja industrijo, ki samo na južnokorejskem tržišču letno prinese več kot 13 milijard dolarjev, do leta 2020 pa bo ustvarila za 7,2 milijarde dolarjev izvoza.
Na sestanke samo naličene
Vse to pa tudi ustvarja obsedenost z videzom, ki nas spomni na knjigo Mit o lepoti, v kateri je Naomi Wolf že pred dvema desetletjema in pol zapisala: »Lepota je valutni sistem, tako kot zlati standard. Tudi ona je, tako kot vsaka ekonomija, določena s politiko. Ocena vrednosti ženske se viša po vertikalni hierarhiji na podlagi kulturološko določenih fizičnih kriterijev. To je odraz razmerja moči v katerem morajo ženske nenaravno tekmovati za tisto, kar je moškim dano samo po sebi.«
Lepota je dejavnik tudi v karieri. V podjetjih - še posebej tistih, ki imajo opravka s strankami - se od žensk pričakuje ali pa celo zahteva, da prihajajo na sestanke naličene in brez sledu utrujenosti oziroma kakršnekoli nepopolnosti. Četudi bi si ženske želele naravni videz, morajo to doseči z ličilom. Trenutno je namreč v modi takšen make-up, ki daje videz, kakor da je ženska pravkar prišla izpod prhe, vsa bleščeča in orošena. Vendar pa gre za kozmetično iluzijo in izdelek najmanj polurnega truda.
Predsednica ni pripomogla k spremembi
Južne Korejke so leta 2013 upale, da se bo s prihodom Park Geun-hje kot prve ženske na vrh države, začelo novo obdobje. Po vsem svetu je na najvišjih položajih v državnem sistemu manj kot 10 odstotkov žensk (trenutno 7,3 odstotka). Južna Koreja je bila ponosna, da se je njihova predsednica znašla med njimi.
Vendar pa je njeno sodelovanje v korupcijskem škandalu, njena aretacija in sojenje, ki je sledilo, povzročilo, da se je komaj začeti trend spolnega uravnavanja obrnil navznoter. V času politične krize, ki je Južno Korejo pretresala vse od začetka leta, so ženskam verjeli še manj kot prej. Ponovno je oživelo staro konfucijansko pravilo: ženski princip je yin je spodaj, moški princip yang pa zgoraj. Yin sledi, yang vodi.
Toda trenutno vlagajo posebne napore v to, da se to preobrne. Vlada novega predsednika Moon Jae-ina se je soočila z resno težavo staranja prebivalstva, ki preprosto ne dovoljuje diskriminacije žensk pri zaposlovanju in v procesu napredovanja. A vendar je Južna Koreja na seznamu 44 držav, razporejenih po številu žensk v upravah podjetij, na predzadnjem mestu. Od 15 tisoč direktorskih funkcij v 500 največjih podjetij jih ženske zasedajo zgolj 2,7 odstotka.
Po vrtnitvi na delo matere na nižji položaj
V Moonovi vladi, ki ima 17 ministrskih položajev, je pet ministric. Čeprav je to največ do zdaj, pa je še vedno zelo daleč od predsednikovega cilja, da ženske zasedejo polovico sedežev. Enakopravnost med spoloma se začne od spodaj. Čeprav je opogumljajoč podatek, ki kaže, da je bilo leta 2016 med diplomanti na univerzah več žensk kot moških, pa je težava v tem, da bodo mnoge fakultetno izobražene profesionalke opustile zaposlitev, ko bodo rodile otroka.
Foto Reuters
Izredno težko - ali celo nemogoče - jim bo namreč uskladiti starševske obveznosti z dolgim delovnim časom in visokimi pričakovanji nadrejenih. Znana krivulja v obliki črke »M« na primer kaže, kako število zaposlenih žensk v 20-ih letih starosti raste, nato v 30-ih naglo pade in se v 40-ih ponovno vzdigne. Tisto, česar »M« ne prikazuje, so številne težave s katerimi se po večletnem premoru soočajo številne Korejke, ko se poskušajo vrniti na delo. Običajno jih čaka nižji položaj in krepko manjša plača. Seveda pa se tudi pričakuje, da pridejo vsak dan naličene, da ne bi bilo na njihovih obrazih videti sledov stresa in izčrpanosti.
Južnokorejska ministrica za spolno enakopravnost Čung Hjun-bak ima v zdajšnji vladi najtežjo nalogo. Enakopravnemu položaju žensk pri zaposlovanju se na veliko upirajo ravno mladi moški, ki za svoje manjše možnosti pri iskanju dobre službe pogosto krivijo politiko Moonove vlade in ukrepe ministrice Čungove. Ni pa potrebno omenjati, da je to edina pot do sodobne družbe. Ličila dol, ženske naprej! Čakajo vas olimpijske medalje.
