Tiskane izdaje
Po otoplitvi odnosov med Seulom in Pjongjangom ni več nevarnosti za vojaške provokacije, zato bi edine težave med letošnjimi zimskimi olimpijskimi igrami lahko povzročal − mraz. Organizatorji so večinoma že pripravljeni na začetek športnih iger, vendar se močno bojijo trenutnih temperatur zraka in vremenske napovedi za prihodnjih nekaj tednov. Bodo obiskovalci zmrzovali? Bo mraz vplival na tekmovalce?
Najprej pa jih zanima, ali bosta otvoritvena in zaključna slovesnost olimpijskih iger, ki se bosta 9. oziroma 25. februarja začeli šele ob osmih zvečer, minili brez nevarne podhladitve, zaradi katere so na novembrskem koncertu na olimpijskem stadionu v Pjongčangu odpeljali šest gledalcev v bolnišnico?
Ko so lani poleti gradili stadion posebej za otvoritveno in zaključno slovesnost olimpijskih in paraolimpijskih iger (na njem ne bodo priredili nobenega tekmovanja), je organizacijski odbor zahteval, naj bo stadion pokrit. Toda nazadnje so se strehi vendarle odpovedali, da bi skrajšali čas gradnje in omejili stroške na 58 milijonov dolarjev.
Takoj po koncu paraolimpijskih iger bodo namreč stadion spremenili v park, del zgradbe, skozi katero zdaj vstopajo nanj, pa bo postal muzej, posvečen zimskim igram. Zato se je zdelo nerazumno, da bi presegli proračun za objekt za enkratno uporabo.
Zato bo predvidoma 35.000 gledalcev, med katerimi bo tudi približno 160 državnikov in visokih uradnikov iz več kakor 90 držav, preživelo pod milim nebom po štiri ure na vsaki od obeh prireditev, in če bo pihal običajen zimski veter, bo občutek enak temperaturi −14 stopinj Celzija.
Če bo mraz še naprej neizprosen, bo to najhladnejše odprtje in zaprtje olimpijskih iger v zgodovini, celo občutno hladnejše kakor v norveškem Lillehammerju, kjer so se zimske igre prav tako začele na stadionu brez strehe, subjektiven občutek mraza pa je bil −11 stopinj Celzija.
Mesec dni pred začetkom iger hladni val ne popušča. Meteorologi pravijo, da je to najhladnejša zima po koncu korejske vojne leta 1953. Prejšnji teden so v glavnem mestu Seul izmerili −16 stopinj Celzija, ta teden se bodo temperature dvignile nad ničlo, toda nato bodo mesec januar spet pospremili ostri minusi in zagrozili z izjemno mrzlim februarjem.
Nadmorska višina Pjongčanga znaša »srečnih 700« metrov, kjer se človeški organizem počuti najbolje. Za športnike je pomembno, da se na tej višini telo brez težav osvobaja mlečne kisline, nakopičene v mišicah, za vse, ki jih spremljajo, pa je pomembno, da je tu po navadi dovolj pet do šest ur spanca za popolno okrevanje po vsakodnevnih naporih.
Pjongčang je najhladnejši kraj na svetu na tej zemljepisni širini, pozimi pa je tam veliko snega, toda zrak je suh in februar je najbolj suh med vsemi meseci v letu. Povprečna februarska temperatura v okrožju znaša približno 5 stopinj Celzija, vendar se med seboj seveda pomembno razlikujeta gorati Jongpjong, kjer bodo pripravili smučarska tekmovanja (in kjer bo stala Slovenska hiša), in Gangneung, mesto na obali Vzhodnega morja, kjer so dvorane za drsanje.
Foto: YONHAP/AFP
Med otvoritvenimi slovesnostmi olimpijskih iger se pogosto dogajajo manjši ali večji spodrsljaji, in tudi kadar se zdi, da so organizatorji poskrbeli za vse najmanjše podrobnosti, se lahko zgodi kakšna napaka. Na prejšnjih zimskih igrah leta 2014 v ruskem mestu Soči je, denimo, odpovedala svetlobna tehnologija, ko so se v zrak dvignili olimpijski krogi in se eden od njih ni prižgal tako, kakor bi se moral.
V kanadskem Vancouvru štiri leta pred tem bi se otvoritvena slovesnost morala končati tako, da bi se štirje mogočni stebri dvignili iz tal, štirje športniki ob njih pa bi združili olimpijski ogenj v enoten plamen. Toda eden od stebrov se zaradi tehničnih razlogov ni premaknil tako, kakor je zahtevala koreografija, zato je prvakinja v hitrostnem drsanju Catriona Le May Doan ostala s svojo baklo v roki in se dostojanstveno pretvarjala, kakor da je pravzaprav njena naloga stati ob strani, medtem ko so preostali trije prižigali olimpijski plamen.
Tudi začetek poletnih olimpijskih iger v Seulu leta 1988 so si mnogi zapomnili predvsem po hudi smrti nekaterih belih golobic, ki so jih kot simbol miru izpustili, da bi poletele s stadiona, na katerem so pripravili prireditev. Namesto da bi odletele nekam daleč stran, so ptice žal posedale na robu velikanske kovinske bakle. Ko so izbrani športniki prižgali olimpijski ogenj, je nekaterim golobicam uspelo zbežati pred ognjem, mnoge pa so bile sežgane pred osuplimi obiskovalci.
Zdaj nihče niti ne razmišlja, da bi vključil golobice v prireditev. Zmrznile bi. Toda kaj storiti z ljudmi? Obiskovalce bo na sedežih pričakala odeja, pravijo organizatorji, za pomembnejše obiskovalce bodo odeje debelejše in toplejše. Mraz bo lažje obvladati z dejavnostmi za občinstvo med slovesnostjo, vendar še vedno ne vemo, kakšne bodo konkretno te dejavnosti. Ali bo vse skupaj morda rešil 140-članski severnokorejski orkester, o katerega prihodu v Pjongčang so se dogovorili na pogajanjih med delegacijama obeh Korej v ponedeljek? Ali pa bodo vsakemu obiskovalcu na vhodu v olimpijski stadion izročili steklenico sodžuja, korejskega žitnega žganja, ki včasih vsebuje več kakor 50 odstotkov alkohola? Tako bi se v štirih urah slovesnosti vsi spremenili v ogenj. In vsaj za kratek čas nikogar ne bi zeblo.
