Djordjevič: Bjørgnova je hitrejša kvečjemu 
za nekaj desetink

Je etično, pošteno do tekmic, res v skladu s pravili ali pa so ji pogledali skozi prste, ker bi bil brez nje domači šampionat siromašnejši, ugiba velik del strokovne javnosti, pa tudi smučarskih tekačic, ki se ne morejo sprijazniti, da si ena največjih zvezdnic nordijskega svetovnega prvenstva Marit Bjørgen težave z astmo lajša z zdravilom symbicort.

Objavljeno
02. marec 2011 08.35
Posodobljeno
02. marec 2011 09.23
T. V., šport
T. V., šport
Ljubljana – Tudi Petro Majdič je zmotilo, ker so doslej že trikrat zlati Norvežanki dovolili jemanje zdravila, ki je na seznamu prepovedanih poživil, češ da je celo Bjørgnova povedala, da je z njim za 20 do 30 odstotkov hitrejša. A kot pravi atletski trener Srdjan Djordjevič, je vse skupaj le prenapihnjena zgodba: »Brez pomoči zdravila športnik-astmatik v teh razmerah ne bi mogel niti na smuči.«

»Že govorica o teh 20, 30 odstotkov je predimenzionirana, saj bi morala Bjørgnova po tej logiki na 10 km tekmice ugnati s prednostjo do treh kilometrov, kar je nemogoče. Pa tudi če jo zdravilo stimulira, z njim dobi kvečjemu prednost, merljivo v desetinkah odstotka in nič več,« pravi Djordjevič in spomni, da je veliko podobnih primerov, ko je Svetovna protidopinška agencija (WADA) športnikom v izjemnih primerih dovolila uporabo zdravil z vsebnostjo prepovedanih substanc. Denimo kolesarski legendi Lanceu Armstrongu, ki je po raku na testisih potreboval dodatno količino strogo prepovedanega testosterona.

»Športniki so pod takšnim drobnogledom strokovnih služb, da je nemogoče, da bi Bjørgnovi dovolili uporabo prepovedane snovi, ki bi ji na dajala prednost pred tekmicami, četudi ima astmo. Sploh potem, ko mora kot vsi vrhunski športniki WADA za leto vnaprej javiti, kje je, in biti 24 ur na dan na razpolago za nenapovedano kontrolo. Poleg tega so Skandinavci zadnja leta zaradi afer v preteklosti najbolj dosledni pri