Dolg ni nov, sezono bomo prebrodili

»Zakaj ne govorimo o kolajnah, o tem, da smo letos pod streho spravili bolj bogat program kot lani? Verjetno ne mislite, da je SZS v rezultatski krizi, to dokazujejo vsi ti uspehi, zaradi katerih se zberemo skupaj?« je predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS) ob sprejemu bronastih nordijskih tekmovalcev po prihodu s SP začel pogovor o zaskrbljujočem finančnem stanju, ki ta čas tare največjo slovensko športno zvezo. Ko se je pred letom dni, ob nastopu novega vodstva, vendarle zdelo, da bo lahko že tolikokrat slišana zgodba o podhranjenosti alpskega smučanja pozabljena, je tudi novo vodstvo z direktorjem Diners Cluba na čelu že naletelo na nekatere visoke ovire. Te so premostljive, zagotavljajo. A kot kaže, so finančne težave, na katere kažejo rdeče številke, še resneje pa nanje opozarjajo tekmovalci in trenerji, dovolj velike, da jih tudi vrhunski uspehi smučarskih junakov ne morejo potisniti v ozadje.

V zadnjem času je bilo z vseh strani slišati kar nekaj očitkov na delovanje SZS, zlasti pereče naj bi bilo finančno stanje alpskih disciplin.

Na SZS je kronično 1.200.000 € primanjkljaja, ki se vsakič zgodi na koncu sezone, pokrivamo pa ga s prilivi za naslednjo sezono. Tako je bilo, ko sem prevzel položaj, in tudi letos je tako. Seveda bi bil minus manjši, v kolikor ne bi prišlo do večje porabe na strani alpincev. A naj vam zagotovim, da smo finančno stabilni, tudi sam sem prispeval pomembne zneske, zato je zadeva pod nadzorom. Bi pa omenil, da se sliši zelo alarmantno, da je pri alpincih prišlo do odpovedi pogodb trenerjem. A če si skrben gospodar, je bila v teh razmerah to edina prava odločitev. V kolikor namreč pogodb ne bi odpovedali, bi imeli zaradi odpovednega roka treh mesecev v maju in juniju dvoje trenerjev, stare in nove. To je strošek, ki si ga težko privoščimo. Pogodbe so bile odpovedane s trimesečnim odpovednim rokom, torej do konca sezone. A končne odločitve o tem bo sprejemala stroka.

Kje tiči glavni razlog, da se je kljub večjemu proračunu pojavil minus? Imate že izdelan načrt, kako ta primanjkljaj pokriti?

Zgodilo se je, da smo program alpincev povečali, vendar je stroka razumela, da je to povečanje namenjeno le za stroške ekip, torej plače trenerjev, potovanja, namestitve itd. To so stroški, ki jih trenerji obvladujejo neposredno. Obstajajo pa še drugi stroški, npr. material, količki, vozil, telekomunikacije, oblačila ... Zanje imamo sicer pokrovitelje, vendar jih je treba po pravilih računovodstva vseeno stroškovno zajeti. Stroka ob tem ni upoštevala tudi prilivov, ki jih SZS dobi od MŠŠ za sofinanciranje trenerjev po klubih. Zveza mora ta denar porazdeliti naprej. Vse to, skupaj z izgubo dohodka zaradi odpadle tekme v Mariboru, je razlog za minus.

V naslednji sezoni bomo povečali sponzorske prihodke, alpinci pa bodo operirali z denarjem nekje okoli 1,8 mio €. Še okoli 200.000 € me loči od tega, da bi jim zagotovil 2 mio €, kot sem že obljubil. To pa je za razmere, v katerih živimo, po mojem vedenju največ, kar si lahko privoščimo. To pomeni, da se bo morda stroka morala odločiti za manj številčne ekipe. Delalo se bo z mladimi in perspektivnimi tekmovalci, ne bomo pa si mogli privoščiti sedem ali osem tekmovalcev na štartu svetovnega pokala s številkami od 45 do 62. Tekmovalci si bodo morali na evropskih pokalih najprej izboriti ustrezno štartno številko.

Menite, da to ne bo še dodatno vplivalo na mlade tekmovalce, ki jih je v alpskem smučanju iz gene racije v generacijo manj? Kako se boste spopadli z vse večjo generacijsko luknjo, na katero opozarja stroka?

V stroki je običajno, da se po zaključku olimpijskega ciklusa že podpisujejo pogodbe s trenerji. V našem primeru so bili v tistem času, ko sva prišla na položaj z Juretom Koširjem, najboljši trenerji že oddani. Jure je imel velike težave pri sestavljanju trenerske ekipe, ki bi zadoščala njegovim visokim kriterijem. Treba je bilo hitro ukrepati, zadovoljiti smo se morali z mladimi trenerji. Zdaj bomo, podobno kot so storili naši predhodniki na zvezi, ko so v reprezentanco hitrih disciplin pripeljali avstrijskega strokovnjaka Burkharda Schafferja, angažirali trenerja iz tujine. To ne pomeni, da ne bo Slovenec, po svetu imamo veliko strokovnjakov. Pripeljali bomo nekoga, ki ima kolajne, ki je že treniral šampione. Želimo človeka z nesporno avtoriteto. Ta trener bo začel delati z rodom, starim od 19 let dalje. Schaffer, s katerim bomo podaljšali pogodbo – zagotovim namreč lahko, da smo se o glavnih elementih že dogovorili –, se bo obenem zavezal za sodelovanje. Torej, da bodo tudi tekmovalci hitrih disciplin trenirali tehnične in obratno. Želimo ustvariti bolj univerzalne smučarje. Novi trener in Burki bosta tudi usklajevala termine, da se ne bi na poletne priprave na južno poloblo spet podali v dveh ločenih odpravah.

Moja naloga je, da zagotovim sredstva za najboljše delo z mladimi talenti. Prva stvar, ki jo potrebujemo: dober veleslalomski trener za moške tehnične discipline, druga stvar: trener za dekleta, ob čemer se Košir nagiba k temu, da bi bil trener za vse discipline le eden. Za delo z reprezentancami C z medregijskimi ekipami bomo imeli omejena sredstva. A ko smo krčili proračun in ko so nekateri želeli ukiniti otroške selekcije za pokal Topolino in podobno, sem s svojim denarjem poskrbel za te programe. Tisti, ki bodo kritizirali, naj se spomnijo na to.

Vendar vsi ti strokovnjaki stanejo, zvezo pa tare minus. Od kod boste vzeli?

Na koncu vsake sezone nam manjka 1,2 mio €, da bi pokrili vse stroške sezone, ki jo zaključimo. Zato vzamemo denar iz nove sezone, pokrijemo stroške in tako se zadeva nadaljuje. Z varčevalnimi ukrepi, v alpskih disciplinah bomo porabili 300.000 € manj, se bo ta primanjkljaj začel pokrivati. Ob tem vodimo pogovore z novimi pokrovitelji, trdo se pogajamo tudi za prodajo televizijskih pravic za domače tekme za naslednjih pet let. Moji predhodniki so namreč potrdili cene izpred petih let, to pomeni, da bomo imeli deset let iste cene! Pomislite, kako je narasla cena vašega časopisa v desetih letih. Jasno, da takšne pogodbe ne morem podpisati. Pogovarjal sem se z drugimi ponudniki, dobil sem za 25 odstotkov boljšo ponudbo prejšnjega pogodbenega partnerja. Zato dodaten denar pričakujem iz zakupa medijskih pravic. Nisem se še uspel dogovoriti tudi za obuditev igre Podarim dobim. Ta denar bo šel v posebno fundacijo. Kot predvidevamo, bi nam tu ostalo okoli 800.000 €, kar pa je dovolj, da velikemu številu mladih športnikov namenimo po 500 evrov na mesec, a ta denar ne bo namenjen staršem, temveč njihovim klubom.

Zagotovil sem, da bomo razširili bazo. Tega pa ne moremo storiti z denarjem SZS ali z državnim denarjem, temveč bomo to skušali dobiti iz prihodkov akcije Podarim dobim in skozi Športno loterijo. Naslednji del stategije bodo tudi poligoni za alpsko smučanje, ki bodo financirani iz evropskih sredstev, podobno kot Pokljuka in Planica. Tu govorimo o stroških do 4 mio €. V treh smučarskih centrih bi imeli alpski poligon, ki bi bil zaprt za obiskovalce, tam pa bi imeli merilne naprave, zasneževanje, žičnice. Tam bi lahko klubske selekcije nemoteno trenirale. Podmladka se ne da ustvariti z dodatnim milijonom ali dvema, zadeve je treba reševati sistemsko.

A zdi se, da se zastavljeni temelji pred sezono že rušijo. Strokovno vodstvo je zapustil Miha Verdnik. Kako komentirate njegov odstop?

Med njim in Matijo Vojskom je prišlo do nerazumevanja, za katerega sem morda odgovoren tudi sam, ker nisem bolj odločno ukrepal. Ta nesporazum je izhajal iz tega, da je Verdnik menil, da ima 1,8 milijona € na razpolago za treninge (plače, hotele, karte ...), ne pa za celoten program (tudi avtomobile, zavarovanja ...). Verdnik je na SZS prišel kot vodja stroke, medtem ko je Vojsk menil, da stroka vključuje tudi nadzor nad finančno porabo disciplin. Direktor je tako menil, da imajo znotraj stroke avtonomijo, kar se tiče sredstev, njegova naloga pa je, da stroki zagotavlja te prilive in nadzira porabo. Verdnik se je moral tako kar naenkrat ukvarjati z administracijo, sam je moral s trenerji usklajevati finančne stroške. Že septembra smo videli, da bodo številke rdeče, in bilo je kar nekaj živčnosti.

Odstop je osebna stvar, Verdnik je dobil novo službo, stvari so se začele lomiti. Ni šlo za konflikt, a bil je pod pritiskom zaradi administracije, s katero se je moral ukvarjati, čeprav je vodja stroke.

Kmalu bo leto dni, odkar ste prevzeli vajeti SZS. Kako se spopadate z vsemi težavami in poleni, ki vam letijo pod noge?

Včasih se sprašujem, le kaj mi je bilo tega treba. A dokler bom imel občutek, da mi baza zaupa, bom predsednik smučarske zveze. Tisti trenutek, ko ne bom imel več tega občutka, bom odšel. Ne bom vztrajal 18 ali 19 let, kot moj predhodnik. Človek se po določenem času iztroši. Tedaj morajo priti novi ljudje, polni idej in elana. A nič ne najavljam, zagotavljam vam, da bomo uspešno prebrodili sezono. Ostanimo na realnih tleh, treba je zagotoviti nekaj 100.000 evrov, ne govorimo o milijonih, da bi lahko pričakovali boljše rezultate.