Tiskane izdaje
»Toliko treme kot sem jo imel pred zadnjim nastopom, nisem imel še nikoli. Še zdaj imam 'knedl' v trebuhu. Dvajset let je dolga doba, težko se je posloviti. A vseeno mislim, da je bila odločitev prava,« je s solzami v očeh povedal smučar iz Miklavža, ki se je kot predtekmovalec zadnjič zapeljal med vratci, saj se je odločil za konec kariere. Začel je na starih smučeh in jih sredi strmine zamenjal za sodobne smuči s stranskim lokom. S tem je želel na simboličen način pokazati, kako je začel in kako končuje športno pot, pa tudi kako dolgo je bil član bele karavane. V cilju so ga nato pričakali reprezentančni sotekmovalci in se mu zahvalili za dolgoletno sodelovanje.
»Sezona ni šla, kot bi morala iti. Proti koncu, ko sem videl, da nimam več mesta v svetovnem pokalu, je bila to pač enostavno razumna odločitev. Ko skušaš dve leti zaman priti nazaj, je čas, da si rečeš to je to in se obrneš k drugim platem življenja,« je dejal član mariborskega Branika, ki se je skozi to sezono prebijal kot samoplačnik.
Dragšič je v mladinskih vrstah veliko obetal, potem koe je leta 1997 v Schladmingu osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka v slalomu, vendar pa se v svetovnem pokalu ni uspel prebiti na zmagovalni oder. Najvišje je bil na 4. mestu, v Bormiu leta 2008, ko je imel za seboj tudi najboljšo sezono, v kateri se je prebil celo med prvokategornike.
Kaj ga čaka po končani smučarski poti, Dragšič še ne ve. Tudi tega ne, ali bo ostal v stiku s smučanjem. Kot je še dodal, je lepo, da se je lahko od tekmovalnega smučanja poslovil na domačem terenu, tako da je bil konec več kot 20-letnega obdobja le nekoliko lažji.
