Tiskane izdaje
Ljubljana, Jesenice – Ponedeljek je bil za oba slovenska udeleženca EBEL dela prost dan. In tokrat sproščen dejansko v obeh taborih, saj so tako Ljubljančani kot tudi Gorenjci brezhibno opravili nedeljsko nalogo in z zmagama napovedali veliko prihajajočo predstavo: v petek se bosta na Jesenicah večna slovenska tekmeca pomerila drugič v sezoni.
Olimpija nadaljuje svojo zgodbo o uspehu. Iz dneva v dan je po predstavi na ledu in zadovoljnih vzklikih s tribun podobna sanjskim dnevom v EBEL iz obdobja zima-pomlad 2008, ko so se zmaji senzacionalno uvrstili v veliki finale, tam pa ostali praznih rok tudi zavoljo svoje hude administrativne napake. Spomini privabljajo odlične obrambe Alexa Westlunda, spretne strelce, zbrano obrambno postavitev, domačo avtoriteto Tomaža Vnuka ter že prav neverjetne pivske izlete trenerja Mika Posme in njegovega najizkušenejšega igralca Todda Elika. V tej sezoni je njuno nedopustno vedenje »rešil« izid, pozneje sta morala pobrati šila in kopita. A ne za dolgo! Navzlic mučnim izkušnjam iz Tivolija so ju pozneje privabili na Jesenice in po tej povsem zgrešeni potezi klub iz Podmežakle še danes plačuje davek – v denarju in tudi ugledu.
Toda na srečo vodilnih slovenskih klubov je danes v slačilnicah drugače. Zdaj sta na zeleno-beli klopi Hannu Järvenpää (s pomočnikom Andrejem Hebarjem st.) in na rdeči Heikki Mälkiä (z Dejanom Varlom). Ni več (trenerjevih) zamud na trening, pod finskim vodstvom prevladujeta severnjaški delovni pristop in disciplina, v igri tako zmajev kot železarjev pa je z manj nadarjenim kadrom kot nekoč zdaj precej ustvarjalnosti ter igre z glavo in repom. Resda je Jeseničanom, ta čas še vedno na predzadnjem mestu lestvice EBEL, največkrat zmanjkalo zbranosti v ključnih trenutkih, toda nihče med tekmeci doslej železarjev ni z lahkoto položil na led ali pa ga odpravil v slačilnico z visoko zmago.
Nedeljska zmaga na Madžarskem pa je slovenskim prvakom in upravičeno cenjenemu trenerju Mälkiäju postregla z jasnim potrdilom o pravilnosti dosedanjega pristopa. Ostajata le še dve uganki – bo klubsko vodstvo lahko denarno sledilo zahtevni sezoni ter kdaj bodo v Podmežakli spet blesteli domači fantje? Tako pa po odhodu udarne trojice Sabolič-Jeglič-Tičar, med katero v teh dneh v najvišjem nemškem ligaškem razredu blesti predvsem slednji, ta čas udarne vloge pripadajo Lukašu Hvili, Jamesu Sixsmithu, Marcusu Olssonu in Anttiju Pusi.
Vstajenje tivolskega vala
Ljubljansko moštvo tako uigrane čudežne trojice, kot je bila jeseniška, ni imelo že dolgo, vendar pa je prav nedeljska tekma proti VSV, ko so zmaji slavili že osmo zmago v sezoni, potrdila namigovanja o vstajenju doma vzgojenega tivolskega vala. Aleš Mušič je ta čas sploh najučinkovitejši Slovenec v EBEL, Erik Pance je z izjemnim golom poskrbel za potezo dneva, tudi Domen Vedlin je zadel v trenutkih odločitve.
»Zame kot trenerja je sijajno, ko si igralci razdelijo strelske vloge in so v središču pozornosti tudi tisti, ki so ponavadi bolj ali manj v ozadju,« je strnil misli Olimpijin trener Järvenpää in ob vprašanju, če je morda njegovo moštvo zdaj psihično trše kot v prejšnji sezoni, odgovoril tudi z značilnim finskim humorjem: »Če je moštvo trše? Ne, morda bi to kazalo bolj zapisati za njihovega trenerja …«
Smeh je bilo slišati pred tivolsko slačilnico, po zmagi na Madžarskem se je vedrina vrnila tudi na Jesenice. Na vrsti pa je petkov derbi. Za večni prestiž in razkritje uganke, čigav smeh se bo raztegnil na konec tedna …
