Tiskane izdaje
O tem bi se dalo razpravljati, kajti države, ki so v ospredju zadnja leta, že dolgo igrajo vidno vlogo na skakalnicah, zato bi prej zapisali, da je položaj ravno obraten: vrh se je zožil, saj nekaterih reprezentanc, ki so se v preteklosti ponašale z asi, sposobnimi posegati po najvišjih mestih, zdaj ni več niti blizu. A Hofer je šel v nadaljevanju intervjuja še korak dlje, rekoč, da bodo velesile čedalje težje ohranjale primat, pri čemer je kot skakalce, ki bi utegnili že v bližnji prihodnosti pomešati štrene Avstrijcem, Japoncem, Nemcem, Norvežanom, Poljakom in Slovencem, ob Rusih navedel celo Kazahstance?!
Že res, da imajo slednji nekaj pogumnih fantičev, ki veliko obetajo, toda kljub sorazmerno dobrim razmeram, ki jih imajo na voljo, bodo potrebovali še precej let (in še marsikaj drugega), preden bodo ujeli priključek z najboljšimi. Enako velja za Kitajce, ki sicer v veliki želji, da bi bili na domačih zimskih olimpijskih igrah leta 2022 v Pekingu vsaj približno konkurenčni, vlagajo v smučarske skoke ogromne vsote denarja, da lahko množično in zavzeto vadijo v različnih skakalnih centrih po Evropi (tudi v Planici). Prej ali slej bodo prišli do (krutega) spoznanja, da v tem športu seveda v le nekaj letih ni mogoče ustvariti zmagovalca, lahko ga pa – kar so mnogi že spoznali – (tako) hitro izgubiš.
Lindvik in Prevc zaradi diskvalifikacij ob stopničke
Zdi se, da lahko Walterjeve trditve o širjenju svetovnega vrha uresniči le višja sila. Ali, denimo, kontrolor opreme pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS). V tej vlogi že vrsto let deluje Hoferjev rojak Sepp Gratzer, doma takoj čez mejo v Bistrici v Rožu, ki je minulo soboto v Ruki diskvalificiral kar pet izvrstnih skakalcev, ker njihovi tekmovalni dresi – kar zadeva prepustnost – niso bili v skladu s pravili. Ob Norvežanih Johannu Andreju Forfangu, Robertu Johanssonu in Mariusu Lindviku je izločil tudi Slovenca Petra Prevca in Anžeta Semeniča ter ju prav tako prikrajšal za vrhunska dosežka; najstarejšega od bratov Prevc tako kot lanskega (dvakratnega) mladinskega svetovnega prvaka Lindvika celo za stopničke.
Zanimivo, da je znal v preteklosti Gratzer v takšnih primerih kdaj tudi zamižati na eno oko in najboljšim pogledati skozi prste (tudi kateremu od naših asov), tokrat pa ni poznal milosti. Mimogrede: kmalu po tekmi, ki je med ljubitelji skokov dvignila obilo prahu, je po družbenih omrežjih hitro zaokrožil filmček, na katerem jezni mož (ustvarjalci so ga preimenovali v Gratzerja) po vrsti oklofuta »Forfanga«, »Prevca«, »Semeniča«, »Lindvika«, »Johanssona«, norveškega trenerja »Alexandra Stöckla« in kot zadnjega tudi slovenskega selektorja »Gorazda Bertonclja«, ki sicer vztraja, da prenizka prepustnost tekmovalnega dresa v predelu pod kolenom ni vplivala na dolžino skokov, uspešnost in končne rezultate.
Prav zato se mnogi poznavalci toliko bolj čudijo kontrolorjevi tokratni strogosti in jo jemljejo predvsem kot opozorilo. Da pač v prihodnje ne bo več popuščanja ali mižanja na eno oko, kajti pravila so narejena za to, da se jih spoštuje. Na diskvalifikacije lahko torej gledamo tudi kot na pomemben korak pri določanju jasn(ejš)ih meja. Toda vprašanje je, ali morda za Gratzerjevo sobotno »akcijo« vendarle ne stoji kaj drugega?
