Tiskane izdaje
Ilka nas je prepričala tudi s svojo mirnostjo, ki jo je ohranila po superveleslalomu in kombinaciji. Kako ste vi razmišljali pred smukom?
Vsi smo vedeli, kdaj je dan D. Superveleslalom je zelo nepredvidljiv, čeprav ne pravim, da ni sposobna tudi v tej disciplini narediti rezultata, ampak v Åreju je bila na napačni strani stotink – na tekmi, na kateri so odločale malenkosti. Lepo se je odzvala, pokazala zrelost, malo je bila tudi jezna, ker se je zavedala, kako blizu stopničk je bila. A vseskozi se je zavedala, da najpomembnejša tekma še prihaja. In oddelala jo je odlično.
Le največji trenerski mojstri znajo tempirati formo za največja tekmovanja, kar je vam uspelo. Lepa potrditev vašega dela, čeprav vedno pravite, da greste iz tekme v tekmo.
Težko rečem, da se konkretno pripravljamo za veliko tekmovanje, ta vedno padejo v izbrano obdobje. Zavedaš pa se, da je v igri nekaj več in da štejejo samo prva tri mesta, na vse drugo se pozabi že čez pet minut. Treba je biti mojster psihološke priprave. Vse smučarke so odlično telesno pripravljene za štiri mesece preizkušenj, ta velika tekmovanja pa se zgodijo sredi sezone in zmagujejo mentalno močne. Ilka je takšna. Mi pa smo tisti, ki ji omogočimo, da se počuti sproščeno in se lahko na terenu izraža, kot to najbolje zna.
Tudi vi ste bili zelo umirjeni. Po izkušnji v St. Moritzu 2017 ...
Evforija človeka spravi v stres in temu se je treba izogibati.
Je bil njen zmagovalni nastop po vaši oceni popoln?
Verjetno bom še našel kakšno malenkost. A smuk je disciplina, v kateri se zadeve prepletajo. Zato da si v enem delu malenkost hitrejši, moraš morda izgubiti v kakšnem drugem. Generalno pa šteje čas v cilju in na nedeljski tekmi je vsem odčitala lekcijo.
Vas njen izostren občutek za drsenje in idealna smukaška preža spominjata na katero drugo tekmovalko?
To je zelo blizu tistemu za učbenike, skoraj se ne da bolje narediti. Zavedajte pa se, da je na smukaški tekmi tudi tehnične dele presmučala vrhunsko. Zmaga v smuku, pri katerem ni pretirano veliko smukaške drže in smuči ne drsijo po drsni površini, ampak so veliko na robnikih, zahteva ogromno občutka in tehničnega znanja. Na tekmi, ki ji je prinesla naslov, je to izvedla odlično.
Kako Ilka bere smukaške proge? Zelo hitra je pri ogledu. Ima zmožnost hitrega pomnjenja, si hitro ustvari sliko?
Tudi, ko gre za branje prog, je Ilka perfekcionistka. Podatke si beleži na papir. Iz leta v leto. S temi beležkami iz prejšnjih let in izkušnjami pride na štart. Malenkost sem pogrešal njen pogled in inovativnost v začetku sezone. Ko sem to sprovociral, je prinesla na plano to svojo pravo stran. Zdaj diskusija ni enosmerna, ampak imamo njen pogled in občutke ter mojo vizijo, skratka demokratičnost tudi na ogledu.
FOTO: Matej Družnik/Delo
V Åre je torej prišla z beležkami z lanskega finala, progo nato vse bolj prebirala in jo na koncu prebrala do
popolnosti?
Še vedno so pomembni podatki, ki jih narediva na analizi. Vsako leto so namreč drugačne razmere, drugačen sneg. Zgodovina in statistika tudi v tem pogledu igrata pomembno vlogo. Morda se tudi pri tem razlikuje od katere druge tekmice.
Če primerjamo prvi naslov svetovne prvakinje z drugim – kako ju vi vrednotite?
Obe zmagi si je zaslužila in priborila z veliko mero predanosti cilju in osredotočenosti. Zmaga je enaka zmagi, hkrati pa je vsaka posebna. Prvi naslov je nagrada in potrditev njenega talenta, dela skozi vso kariero. Po vračanju po poškodbi, zaradi katere je morala spremljati olimpijske igre s kavča, je iztisnila vse iz sebe in dokazala, da bi bili vsi mi verjetno veseli tudi lani, če ne bi bila prikrajšana za olimpijski nastop.
Ste imeli v teh dneh kakšen dvom?
Sem.
Kakšen?
Nisem bil tako prepričan, kot sem bil v St. Moritzu 2017. Zakaj dvom? Ker ni bila prepričljiva kot tedaj. Tam je moje srce bilo na manjših obratih kot zdaj. Sem pa tega uspeha še bolj vesel kot tistega, čeprav je bil tisti prvi.
Torej se vam je odvalil kamen od srca in se vendarle lahko sprostite?
Trener vedno privošči svojemu tekmovalcu. Večkrat poudarim, da moraš verjeti v tistega, s katerim delaš. Verjamem v Ilko! Na smuku je dala na kocko marsikaj, več kot sebe, kar se je povrnilo z naslovom, ki si ga je zares zaslužila. Ne govorim, da si ga pred dvema letoma ni, ampak tedaj je bila bolj suverena kot v tej sezoni. Vsak naslov si bo po svoje zapomnila, lahko pa je ponosna na oba. In tudi nase.
Študirali ste matematiko na pedagoški fakulteti, številke so vam blizu. Ste lahko to strast uporabili tudi v teh dneh na SP? Denimo pri izboru štartne številke 9, pri kateri ste se ozirali na vreme?
Pri izboru štartnega izhodišča ne. Matematiko uporabljam pri številnih podatkih, ki nam jih omogoča nova tehnologija. Prejmemo namreč kup podatkov. Tudi gledalci med prenosom vidijo hitrosti, ki jih dosegajo tekmovalke. Te podatke dobivam od štarta do cilja na vsako desetinko. To je zame igra, morda je za koga drugega neumnost, a v teh številkah je skrito marsikaj. Pred dvema letoma sem na SP v St. Moritzu dobil podatke za vse tekmovalke, zdaj temu več ni tako, dobivam le še podatke o Ilki, kar mi malce otežuje delo.
Skrijejo jih, da jih druge reprezentance ne bi videle?
Kar je razumljivo. Nekateri so se takoj pritožili, ker je bilo preveč očitno. Skratka drži, v številkah se skriva marsikaj. Če pogledamo bolj splošno – vesolje so samo številke. Vsa fizika, in v smučanju je ogromno fizike, je skrita v njih. Morda je to moja prednost.
Kot trener imate dva mala globusa in dva naslova svetovne prvakinje. Kaj je vaš naslednji cilj?
Kratkoročen cilj je še en smukaški globus, temu bomo podredili vse. Dolgoročno pa ne vem. Zaenkrat moje misli sežejo do 17. marca. Tedaj se konča sezona.
Kako se boste nagradili?
Upam, da bom po sezoni dobil dva meseca za družino. Če govoriva o nagrajevanju za drugi naslov, pa je nagrada rezultat, vsi trenutki sreče, čustva, ki sem jih lahko dal iz sebe ... Za to trenerji delamo, za to smo postavljeni. Zame je nagrada njen pogled zadovoljstva, ko prismuča čez ciljno črto. Za to delamo – to je dovolj. Človek ne potrebuje več.
