Tiskane izdaje
Hrvaški smučarski šampion Ivica Kostelić je bil zadnjo sezono neustavljiv. Tekmeci so se čudili njegovim zmožnostim, s katerimi je nizal zmage in premikal meje nemogočega. Veliki kristalni globus je dvignil visoko v zrak s 400 točkami prednosti pred najbližjim zasledovalcem Didierjem Cuchem.
Beli cirkus v sezoni 2011/12 pričakuje ponovitev Kostelićeve veličastne zgodbe prejšnje zime. Toda Zagrebčan v novi sezoni zaradi izpuščenih spomladanskih priprav – devetič so mu operirali koleno – ne pričakuje prevlade na vrhu. Opozarja, da letos zaradi aprilske operacije ni tako dobro pripravljen, kot je bil lani. »Izgubil je več kot 40 dni spomladanskega treninga. Morda se to komu ne zdi tragično, vendar je v Gipsovi (Ante Kostelić, op. p.) delovni strategiji trening v aprilu in maju ključen. Za to obdobje so značilne neobremenjene priprave, brez pritiska, na katerih se nabira ogromno snežne kilometrine, ki je pomembna podlaga za sezono. Kakorkoli, za Ivico je najpomembnejše, da od septembra trenira brez bolečin,« je Kostelićeve priprave za sezono opisal direktor hrvaške smučarske reprezentance Vedran Pavlek.
Zmagovalec svetovnega pokala se primanjkljaja snežnega treninga, ki ga je skušal nadomestiti s kondicijsko vadbo, zaveda, in prav zato je pri napovedih previden. Ko ga je dvakratni dobitnik velikega globusa Norvežan Aksel Lund Svindal imenoval za najnevarnejšega tekmeca v boju za globus tudi v novi sezoni in mu polaskal z nazivom »edinega velikega šefa v alpskem smučanju«, je Hrvat poudaril, da je bila lanska sezona izjema, saj se je v vseh drugih za vrh bojevalo več tekmovalcev.
Klasičen scenarij pričakuje tudi v prihajajoči zimi. »Lepo je od Aksla, da je to rekel, vendar v moškem smučanju enega favorita ni, krog je širok. Pomembno je ujeti formo v pravem delu sezone in izkoristiti to prednost,« je Kostelić v svojem slogu razmišljanja, ki mu ga je vcepil in privzgojil oče Ante, ostal na trdnih tleh. Na ledeniški premieri v Söldnu je startal s skromnim ciljem, uvrstitvijo med najboljših 20. Z 18. mesta na prvi progi je z najhitrejšim časom finala napredoval na peto.
Z uverturo je bil zadovoljen, prismučal si je najboljši uvod sezone v karieri. Potrdil je, da je na pravi poti – njegov letošnji cilj sta veleslalomski ter smukaški napredek – in da je res žilav. Ko so ga novinarji vprašali, kako se koleno odziva po deveti operaciji, je skomignil z rameni, da pravzaprav ne ve, kako bi se moralo. »Verjetno dobro,« je kot ničkolikokrat poprej stisnil zobe, vajen garaškega dela na ravni, ki je številni njegovi (zdravi) tekmeci niso nikoli občutili.
