Je res noro odreči se zlati kolajni?

Družina Kostelić ima svojevrstno življenjsko filozofijo, ki se zdi včasih iracionalna, a je v športu v bistvu zelo pametna, predvsem pa učinkovita. Ante in Ivica (nekoč tudi Janica) živijo v svojem ritmu, v celoti posvečenem smučanju. O fanatizmu bi težko govorili, ker gre pač za prepričanje. Za zmago so pripravljeni narediti vse in žrtvovati vse, ker jim je to tudi največji in bržkone edini pravi užitek. Zato se zdi povsem nerazumna odločitev Anteja in Ivice, da se v Garmish-Partenkirchnu odpovedo nastopu v superkombinaciji, disciplini v kateri je Ivica branilec naslova in zadnja leta neprekosljivi vladar. Vse razen njegovega zlata bi bila prvovrstna senzacija.

Odreči se zlati kolajni, ki jo imata na dlani, v današnjem svetu športa, ki slavi le šampione, meji na norost. Pa sta Kostelićeva res tako nora? Zagotovo ne. Njun cilj niso kolajne, ki sodijo v dosežke »deja vu«, ampak skupna zmaga v svetovnem pokalu, kot najvišje dejanje v smučarskem športu. O Ivičinem velikem globusu oče Ante sanja že 13 let.

Filozofi vedo povedati, da je vsaka izbira povezana z izgubo. Po Kostelićevo to pomeni, da morajo za veliki globus žrtvovati tudi kaj več, kot kakšen trening. Zdaj, ko je le še korak do smučarskega Olimpa, je hrvaški šampionski dvojec odločen, da se enajst stopnic do vrha s priložnostjo kariere ne bo igral. V potrošniškem svetu, ki nam sicer ponuja neskončne možnosti, se Ivica zelo dobro zaveda svojih meja. O tem je govoril pred svetovnim prvenstvom, ko je poudarjal, da prihaja v Ga-Pa na »tekmovalne počitnice« udejaniti svoj vrhunskost v slalomu, pa tudi po bronasti kolajni v superveleslalomu, ko je ugotovil, da je na Kandaharju doživel enega največjih tekmovalnih stresov. Svoje telo je spravil na skrajno mejo. Na srečo je našel pravo ravnovesje med željo (osvojiti kolajno) in varnim smučanjem. Da bi se izognil napetostim svetovnega prvenstva, se je umaknil v svoj mir na morje v Selce, kjer bo obnovil moči. V Kranjski Gori se bo nato pripravil še za zadnje dejanje velike Kostelićeve zgodbe, o kateri več nihče ne dvomi.