Tiskane izdaje
Medtem ko je Kunstlja predlagal kranjski Smučarski klub Triglav, čigar član je med drugimi tudi svetovni prvak v poletih Robert Kranjec, si Ulago za vodjo SZS želijo pri ljubljanskem Smučarskem skakalnem klubu Costella Ilirija. Oba torej prihajata iz nordijskih vrst, kar je zanimiv podatek glede na to, da so doslej pri naši krovni smučarski hiši v glavnem vladali »alpinci« oziroma možje, ki so bili z dušo in telesom predvsem pri alpskem smučanju. Še v jugoslovanskih časih so jo namreč vodili Danilo Dougan, Niko Belopavlovič in Janez Kocijančič, po slovenski osamosvojitvi pa Janez Zajc, Stanislav Valant in nazadnje (na pobudo Jureta Koširja) Tomaž Lovše.
Ko je slednji v začetku junija po burnih dogodkih na kongresu Mednarodne smučarske zveze (FIS) v Južni Koreji odstopil s položaja predsednika SZS in so pristojni datum izredne seje (volilne) skupščine sprva določili za 3. julij (tik pred zdajci so jo preložili na 26. t. m.), Ulaga niti za hip ni okleval. Že tedaj je bil pripravljen prevzeti vodenje zveze, ker pač ni hotel izgubljati časa.
Kunstelj, ki je maja letos postal predsednik SK Triglav, po drugi strani takrat še ni bil stoodstotno prepričan, da bi kandidiral. Odločil se je po daljšem in tehtnem premisleku, odločitev pa so mu olajšale »prošnje številnih ljudi, ki v njem vidijo najprimernejšega moža za novega vodjo SZS.«
Kunstelj v smučariji
Kakor je sam razkril, je začel kot voznik v SD Dolomiti, pri katerem je nadaljeval kot pomočnik trenerja, v zadnjem desetletju pa je bil tudi predsednik zbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo ter predsednik OK Planica, katerega član je še zmeraj. Kmalu po tistem, ko se je lani vrnil iz Kanade, kjer je bil od leta 2006 veleposlanik Republike Slovenije, je postal generalni sekretar pri ministrstvu za zunanje zadeve.
V svojem programu ne obljublja čudežev, ker bi bilo to neresno; pa čeprav za ceno neizvolitve. Kljub temu ima velike načrte. »Izboljšati je treba trenažno infrastrukturo, torej posodobiti ali sploh omogočiti objekte in vadbene poligone, ter v čim večji meri podpreti klube, ki se že zaradi spreminjajočih se pravil FIS glede opreme spopadajo z vedno večjimi stroški,« je pojasnil Kunstelj, ki si želi razširiti bazo. »To bi morali doseči s pomočjo šolsko-izobraževalnega sistema in tudi prek njega smučariji vrniti status, ki ga je uživala v svojih zlatih časih, ko je bila ponudba takšnih in drugačnih tečajev boljša in večja kot zdaj,« je o svojem programu, v katerem je precej pozornosti namenil osnovnemu smučarskemu opismenjevanju, spregovoril predsednik SK Triglav, pozitivno presenečen nad rezultati nedavne raziskave Mediane, ki sta jo skupaj naročila Fundacija za šport (FŠ) in Olimpijski komite Slovenije (OKS). Po njej so namreč smučarski skoki in alpsko smučanje še zmeraj med najbolj priljubljenimi športi pri nas.
»To kaže na to, da je marketinški potencial še vedno velik, se pa zavedam, da bomo v teh težkih časih lahko zadovoljni, če bo SZS ohranjala delež sredstev, ki jih dobiva zdaj,« je omenil Kunstelj. Na vprašanje, kolikšne so po njegovem možnosti za zmago na glasovanju za predsednika SZS, je odvrnil, da 50-odstotne. »Primož je spoštovanja vreden kandidat, toda sam za razliko od njega nimam komercialnih interesov,« je izpostavil generalni sekretar pri ministrstvu za zunanje zadeve, ki bo zato v primeru izvolitve od svojih sodelavcev zahteval podpis pogodbe, s katero bi se izognili konfliktu interesov. »Ne bo se pač smelo sedeti na različnih straneh iste mize.« Ob tem je še pripomnil, da bo ne glede na izid volitev ostal v smučarji.
Ulaga stavi na svoje ime ter športne in poslovne uspehe
Ulaga, ki prav tako vztraja, da se je treba vrniti k osnovam oziroma k naravi, po drugi strani stavi na svoje ime, športne in poslovne uspehe ter poznavanje delovanja krovne smučarske organizacije, saj je šel v vseh teh letih skozi različne »sisteme«. »V zvezo je treba vnesti mir, ji vrniti pozitiven imidž, jo reorganizirati, zmanjšati administracijo, zagotoviti več sredstev za programe in pridobiti vrhunske strokovnjake in trenerje. Le uspehi bodo namreč – seveda ob množičnosti – prinašali denar, ki ga bomo lahko dajali klubom, kajti brez njih ni nič. Zveza je čisto na koncu verige klubov, trenerjev, tekmovalcev, otrok, zato jim je treba dati maksimalno podporo. Šport je treba vrniti športnikom,« je poudaril nekdanji vrhunski športnik, ki je z devetimi zmagami za svetovni pokal še vedno drugi najboljši slovenski smučarski skakalec za Primožem Peterko (15).
Ob tem bi bilo treba po njegovem zagotoviti nacionalne centre; sploh za alpsko smučanje, ki nima niti ene proge, na kateri bi lahko redno vadili. »Nihče me ne bo prepričal, da ne moremo biti med najboljšimi na svetu, kajti talentov imamo dovolj. Tudi za naše skakalce so še lani nekateri trdili, da se ne morejo kosati z največjimi asi, pa smo videli, kaj vse so osvojili, ko jih je prevzel drug trener,« se je Ulaga spomnil prejšnje sanjske sezone slovenskih skakalcev in pristavil. »Sem podjetnik, blagovna znamka, po neki logiki torej idealen paket,« ima dober občutek član srebrne skakalne ekipe na zimskih olimpijskih igrah leta 1988 v Calgaryju, ki se je po končani športni poti dokazal tudi kot podjetnik. Ob tem že deset let deluje tudi pri oziroma s SZS, pri kateri je bil najprej nordijski direktor, pa nato poslovni direktor nordijskih disciplin, direktor marketinga oziroma trženja in nazadnje njen zunanji sodelavec.
Kakor koli že; oba verjameta, da imata dobre možnosti za izvolitev, poznavalci razmer pa 26. t. m. pričakujejo zelo tesen razplet glasovanja.
