Tiskane izdaje
Ljubljana – Smučarska zveza Slovenije (SZS) bo na jutrišnji izredni seji (volilne) skupščine dobila novega predsednika za obdobje 2012-2014. Predstavniki klubov bodo izbirali med dvema kandidatoma: diplomatom Tomažem Kunstljem ter nekdanjim vrhunskim športnikom in zdaj uspešnim poslovnežem Primožem Ulago. Oba prihajata iz nordijskih vrst.
Koliko sredstev nameravata (še) zagotoviti SZS? Kje vidite še rezerve, pri katerih pokroviteljih?
Kunstelj: Glede na razmere ocenjujem, da zveza kot taka potrebuje nekje od pol milijona do milijon evrov dodatnih sredstev, s katerimi bi v enem delu lahko pokrila delovanje skupnih služb, z drugim delom sredstev pa bi predvsem lahko pomagala regijam in klubom. Med domačimi sponzorji ne vidim velikih rezerv, saj so razen redkih izjem že vključeni v smučanje ali pa podpirajo kakšen drug šport. Konec koncev o stanju na domačem trgu veliko pove podatek, da so stroški pogodbenega sodelavca SZS na področju trženja po mojih informacijah v zadnjem letu presegli višino pridobljenih sponzorskih sredstev. Nišo vidim predvsem v mednarodnem okolju, zato sem nekatere prve korake v to smer že storil, kaj več pa po volitvah.
Ulaga: Odvisno od našega dela in rezultatov v prihodnje. A najprej je potrebno narediti vse, da kljub težkim gospodarskim razmeram zadržimo obstoječe sponzorje, opremljevalce itn. Res je, na tekmovalnih oblačilih so pri nekaterih disciplinah še možnosti za sponzorje.
Koliko bi po vajinem mnenju SZS potrebovala za normalno delovanje?
Kunstelj: SZS po mojih podatkih izpolnjuje vse svoje obveznosti. Za pospešeno pokrivanje obveznosti preteklih sezon, vključno z nekaterimi objekti in centri, prav tako tudi z bolj ambicioznim delom po regijah in klubih pa bo v prihodnje, kot sem že odgovoril pri prvem vprašanju, potrebno še od pol do enega milijona evrov na sezono.
Ulaga: Na to vprašanje bom lahko odgovoril, ko bom spoznal razmere in opravil razgovore z vsemi porabniki sredstev. Zavedati se moramo tudi razmer, v katerih živimo.
Ali nameravata vse panoge obravnavati enako ali katerim vendarle nameniti več pozornosti? Bodo imeli vsi športniki enak položaj ali bodo kateri privilegirani?
Kunstelj: Enako obravnavanje vseh panog je osnova predsedniške funkcije, ki je predstavniška. Ker pa je število članstva, tekmovalcev in s tem povezanih dogodkov posameznih panog ali disciplin zelo različna, pozornosti ne bom odmerjal po načelu »en človek, en glas«. Zelo pozorno bom spremljal dogajanje tudi v disciplinah, ki so se že doslej izkazale na najvišji svetovni ravni, tu mislim na telemark, deskanje in smučanje prostega sloga, a so zaradi manjšega števila tekmovanj v Sloveniji in posledično manjše medijske pozornosti neupravičeno v drugem planu. Vsi športniki bodo imeli enak status, privilegijev pa ne bodo podeljevale posamezne discipline ali funkcionarji, ampak si jih bodo tekmovalci priborili na osnovi rezultatov. Nihče se ne rodi kot svetovni prvak, zato v odnosu zveze in tekmovalca vidim ciklus od vstopa v neko smučarsko disciplino ali panogo prek dela v klubu od mlajših kategorij do vstopa v zrelo tekmovalno obdobje in osvajanja vrhunskih rezultatov. Posameznih faz se ne da preskočiti. Da imamo danes šampione, se moramo zahvaliti staršem in klubom, ki so v ta razvoj vložili velika sredstva. Zato smučanje potrebuje šampione, ki so najboljša reklama za ta šport. In brez take prepoznavnosti ni sponzorskega denarja, ki ni ključnega pomena samo za programe reprezentanc, pač pa tudi regij in klubov.
Ulaga: Moja naloga je omogočiti disciplinam, da lahko dobro delujejo in same odločajo o svoji prihodnosti. Najmočnejše discipline (alpsko, nordijsko smučanje, deskanje), čez čas tudi smučarski kros, morajo imeti svoje direktorje (menedžerje), ki skrbijo za poslovanje discipline in pridobitev sponzorjev. Kot predsednik se vidim v vlogi motivatorja, moja naloga je skrbeti za pridobivanje kontaktov in odpiranje »vrat« potencialnih sponzorjev, a predstavitve in možnosti sodelovanja pri slednjih opravimo skupaj s posameznimi direktorji.
Tina Maze in Andrea Massi sta se pritoževala, da ju nihče od vaju ni povprašal za mnenje. Kakšen je sicer vajin odnos do najboljše slovenske alpske smučarke?
Kunstelj: Osebno ocenjujem, da bi bilo neetično vpletati Tino v to predvolilno tekmo, saj bo v vsakem primeru morala sodelovati z enim od naju s Primožem. Da pa nismo bili v stiku, pa ne drži povsem, saj sem se pri njuni ekipi pozanimal, kako tečejo priprave in ali imajo vse, kar potrebujejo pred novo sezono. Seveda pa tega nočem obešati na veliki zvon. V zadnjih dneh sem znova govoril s člani Tinine ekipe in z Andreo Massijem, ki mi je potrdil, da sedaj stvari potekajo tako, kot si želijo in da je Tina za zdaj odlično pripravljena. Pogoji za delo so vzpostavljeni, pogodbeni odnos je urejen in se izvaja, SZS in Tina izpolnjujeta vsaka svoj del obvez. In to je zame najpomembnejše! Vsak športnik potrebuje znotraj zveze oporo, podporo in zaupanje, da se lahko na stroko in funkcionarje obrne v času najboljših ali pa tudi najslabših rezultatov. Preveliko medijsko izpostavljanje športniku jemlje prepotreben mir in usmerjenost na delo in trening, zato bom tudi kot predsednik predvsem vedno na razpolago za pogovor ter za, če bo potrebno, razmislek in iskanje rešitev v težavah. Zapleti iz preteklega obdobja so po mojem posledica nedorečenih ali neizpolnjenih pogodb, kar se žal ni dogajalo samo Tini, ampak tudi v kateri od drugih disciplin. Potrebno je vnaprej definirati pravice in dolžnosti ter jih izpolnjevati!
Ulaga: Pred dobrim mesecem jima je predstavnik sponzorja predstavil mojo kandidaturo in prejel odgovor, da obstaja bojazen, da bom skrbel samo za nordijce. Lahko povem, da temu ne bo tako. Tina je z ekipo doslej dosegla vrhunske rezultate. Razumljivo je, da SZS oziroma alpsko smučanje del proračuna nameni za njene priprave, posebna pogodba pa ji omogoča še dodatne možnosti trženja. Kakor poznam zadevo, ima svojega agenta, ki skrbi za njeno trženje in sklepanje pogodb. Lahko pa povem, da sem imel v času delovanja na SZS v svojih vrstah Petro Majdič, ki je bila v tistih časih zmagovalka svetovnega pokala in naš odnos z njo je bil odličen v vseh pogledih. Postavljena so bila pravila, ki jih je spoštovala, nordijske discipline pa so ji prek proračuna omogočile kakovostno ekipo in dobre priprave.
Kaj menita o kandidaturi Planice za nordijsko SP leta 2019?
Kunstelj: Planica je eden od svetovnih pojmov v smučarskih skokih, z nordijskim centrom bo poleg skakalnic zagotavljala infrastrukturo tudi za smučarski tek in športno vadbo drugih športnikov vse leto. Zato sem prepričan, da je s to kandidaturo potrebno nadaljevati, saj bo infrastruktura zagotovo zgrajena. Konec koncev pa je to v korist ne samo športa, ampak tudi lokalnega gospodarstva, še zlasti turizma.
Ulaga: Kandidatura Planice je logična in prepričan sem, da bo v naslednjih letih Planica gostila SP. Sploh sedaj, ko bo urejena in bo mednarodna športna javnost videla, koliko truda je vloženega.
Kakšen je vajin pogled na športno loterijo?
Kunstelj: Iz nedolžne ideje o tem, kako na dolgi rok zagotavljati smučanju in slovenskemu športu stabilen vir financiranja, se je razvila dobro delujoča in profitabilna naložba SZS. Iz začetnega vložka 7500 evrov! Športna loterija je v dolgoročnem interesu slovenskega smučanja, trgovanje z delnicami pa je bilo predvsem iskanje rešitev denarnih težav. Osebno sem pristaš lastništva SZS, saj to prinaša stabilne prilive vsako leto.
Ulaga: SZS je 20-odstotni lastnik športne loterije, kar je dobro, če vemo, da je poslovanje le-te zelo uspešno!
Ali bi profesionalizirala vlogo predsednika? Zakaj?
Kunstelj: Ne, ker ob taki ideji ne bi upal pogledati v oči nobenemu od klubskih funkcionarjev in staršev po Sloveniji, brez katerih bi lahko zvezo in slovensko vrhunsko smučanje zaprli že jutri. Tudi v klubih delujejo uspešni poslovneži, a tam njihova podjetja financirajo klubsko dejavnost, predsednik kluba pa je zaposlen v svojem podjetju in je smučanje zanj strošek oziroma vložek v lokalno skupnost. Po drugi strani pa bi šlo v primeru profesionalizacije predsedniške funkcije za mešanje dveh različnih funkcij in pristojnosti. Predsednik je predstavniška funkcija, ki mora usmerjati, povezovati in koordinirati delovanje disciplin, izvršilnega odbora in skupnih služb ter predstavljati smučanje navzven. Prepletanje predsedniške funkcije z direktorsko, po možnosti še s kopico menedžerskih pogodb s tekmovalci in sponzorji v žepu, pa je recept za razpad zveze in za nenehen konflikt na relaciji zveza-tekmovalci-klubi.
Ulaga: Samo v primeru, da opravlja tudi delovne naloge, ki jih bi sicer morali plačevati in so s tem zmanjšani stroški poslovanja.
Mar sta/bosta podpisala etični kodeks SZS, po katerem funkcionarji SZS ne morejo in ne smejo prejemati plačila za svoje delo, ne smejo zlorabljati svojega položaja in še posebej ne smejo izkoristiti svoje funkcije za zasebne cilje ali koristi?
Kunstelj: Ga bom podpisal še pred skupščino, da ne bo kakšne nejasnosti. Doslej kot klubski ali funkcionar zveze in OK Planica za svoje delo nisem prejel nobenega plačila in ga ne bom niti v prihodnje!
Ulaga: S tem nimam problema in bom, v kolikor bo potrebno, to tudi podpisal.
