Marič: V spustu lahko tudi zmrzneš

Svetovno prvenstvo v biatlonu danes odpirajo mešane štafete (ob 12.30 uri), na štartni črti pa bo tudi Janez Marič. S 35 leti naš najizkušenejši reprezentant sprva ni bil v postavi za premierno preizkušnjo, toda zapleti okrog poškodovanega prsta Jakova Faka so botrovali spremembam v moštvu.

Objavljeno
03. marec 2011 07.31
Posodobljeno
03. marec 2011 08.30
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport
Hanti-Mansijsk – Sicer pa Blejec ne ohranja najlepših spominov na Sibirijo, kjer je na SP nastopil že pred 8 leti in takrat izjemne sezone s svojo edino zmago v svetovnem pokalu ni kronal s podvigom na najpomembnejši tekmi. »Res, ko enkrat dočakaš med svetovno karavano zmago, kot sem jo jaz v Östersundu, temu pa pristavil še 2. mesto na Slovaškem, je povsem razumljivo, da prideš optimističen na prizorišče svetovnega prvenstva. Naše moštvo je bilo tedaj konkurenčno dejansko najožji svetovni eliti, kar je potrdilo tudi 5. mesto v štafeti. Glede uresničevanja osebnih ciljev pa se mi je zataknilo pri smučeh. Opremljevalec Fischer je izdelal za svetovno prvenstvo posebno serijo in ko smo jo prvič preizkusili, navdušenju ni bilo konca. Nekdanji sotekmovalec Tomas Globočnik (danes strokovni komentator televizije, o. p.) je prišel navdušen s proge in mi le dejal: 'Te smuči letijo!'. Preizkusil sem jih tudi sam in res so že prav kmalu za dva metra prehitele dotlej primerljive smuči. Na tekmi pa je sprva kazalo res odlično, nakar po dobrem kilometru nova struktura ni več zdržala mrzle snežne podlage. Visoka uvrstitev je šla po zlu,« se je spomnil pred včerajšnjim zadnjim treningom eden osmoljencev svetovnega prvenstva 2003.

Pravzaprav ste zdaj edini v moški vrsti, ki je že nastopil na največjem biatlonskem tekmovanju v Sibiriji pred osmimi leti. Čutite posebno željo in obenem odgovornost v vlogi najizkušenejšega?
Morda bi že bilo tako, toda Hanti-Mansijsk je po prvenstvu že večkrat priredil tekme svetovnega pokala, tako da so ga tudi drugi naši reprezentanti dobro spoznali. Želja in odgovornost pa sta tako ali drugače vedno navzoči na velikem tekmovanju, predvsem najpomembnejšem v sezoni.

Pa vendarle – opažate kakšne spremembe na progi, ki sicer velja za eno lažjih v koledarju sezone?
Drži, ta proga ni posebej zahtevna. Veliko je ravnine, prihod na strelišče je spodoben. Le spust je dolg, med njim, če pritisne mraz, lahko zmrzneš (smeh). Drugače pa ni pretiranih sprememb. Bivamo v razkošnejšem hotelu kot nekoč, a prednost prejšnjega je bila bližina štadiona. Zdaj se je prve dni malce zatikalo le pri prevozih, vendar hujšega preplaha ni bilo.

Prvi štart vas čaka že danes. Kakšna so pričakovanja v preizkušnji mešanih štafet?
Doslej v sezoni niti nisem nastopal v tej disciplini niti nisem računal, da bom na štartni črti mešanih štafet na SP. Raje bi videl, da bi imeli tu zdravega Jakova Faka in bi tako sestavili res močno štafeto. Tako mešano kot tudi klasično moško, ki je zame vendarle veliko pomembnejša od te nove discipline. Kot sem že dejal pred odhodom v Rusijo – zdaj, ko ni Jakova, smo ostali brez vlečnega voza. Seveda pa se bom potrudil po najboljših močeh, obenem pa se tekme veselim kot ogrevalne pred prihajajočimi posamičnimi preizkušnjami.

Pa imate pri slednjih več možnosti za uspeh v šprintu ali v kateri od daljših disciplin?
Ah, kadar ti gre, ti je prav vseeno, katera disciplina je na vrsti. V zadnjih tednih sem stopnjeval svojo formo in ne vidim razloga, da bi mi tu kar zlepa izginila. Lahko sproščeno razmišljam o slehernem nastopu, tudi vreme ni posebej moteče, temperatura kakih 10 stopinj pod ničlo je ob popoldanskem soncu povsem spodobna. Gre pa za pomembno tekmo, po kateri pravzaprav ocenjuješ celo sezono.