Tiskane izdaje
Kot vedno je bil ambiciozen že ob svojem uvodnem nastopu sezone, v nedeljo med mešanimi dvojicami. V preteklosti, ko je bilo pri slovenski ženski ekipi več izkušenj in kakovosti, bi zagotovo Fak z eno od sotekmovalk lahko meril tudi na stopničke, tokrat te še zdaleč niso bile realne. Mlado Notranjko Urško Poje je zdelala tudi trema uvodne tekme, povrhu na domačem prizorišču, srebrni olimpijec je nato popravil, kolikor je bilo pač mogoče. »Če pomislite, da smo začeli tekmo z 22. mesta, je potem končna uvrstitev, ko sva bila z Urško 11., povsem sprejemljiva,« se je še enkrat ozrl k pokljuški premieri, po kateri je bil sprva tudi zaskrbljen, toda poznejša analiza s trenerjem Urošem Velepcem, kar nam je slednji potrdil tudi med včerajšnjim treningom, je odgnala morebiten preplah.
»Res se je odločil za zelo hitro in tvegano streljanje, toda v tem primeru je šlo za pravilno potezo. V zadnjem krogu pa je bil najhitrejši, denimo 10 sekund hitrejši od Latvijca Rastogurjevsa, ki v biatlonskih vrstah sodi med zelo dobre tekače,« je poudaril trener.
Naš vodilni biatlonec pa je kazal svoj prepoznaven obraz, ko mu zlepa ne manjka najvišjih ambicij. Tako je ob namigu enega od kolegov, češ da mu ni bilo težko tekmovati, saj pri izhodišču po uvodnem nastopu mlajše sotekmovalke zanj ni bilo več česa izgubiti, dejal: »Najraje bi štartal s 1. mesta, a tako sem se pač loti lova za zaostankom, kar v kratkem krogu ni preprosto. Manj je prehitevanj kot ponavadi, če pa ima kdo posebej dobre smuči, je lahko hiter, četudi sicer ne sodi med najboljše biatlonce na svetu.« Sicer pa o mešanih dvojicah razmišlja takole: »Res gre za relativno novo disciplino v biatlonu, a sam sem nabral pri tej nekaj izkušenj bodisi s prednovoletnega spektakla v Gelsenkirchnu bodisi s poletnih tekem. Ne vem, kako je to videti iz zornega kota gledalca, a med biatlonci smo si kar enotni, da gre za zanimivo in dinamično preizkušnjo.«
Ne glede na to pa v nedeljo ni bil prav navdušen, ker je bil na štartni črti te prve preizkušnje v sezoni: »Raje bi pozneje nastopil v mešani štafeti, v tem primeru bi naši ekipi pripadlo tudi več točk. Toda o tem, v kateri disciplini nastopam, ne odločam sam, tukaj sem pač sprejel odločitev vodstva.«
S popotnico olimpijske kolajne
A zdaj je pred njim pričakovanje uvodnega posamičnega nastopa v sezoni, jutrišnje tekme na 20 km, ki se bo na Pokljuki začela ob 14.15. Gre za tradicionalno biatlonsko disciplino, zelo zahtevno z dolgim tekom in štirimi strelskimi postanki, v kateri pa je naš vodilni biatlonec dosegel že dva mejnika: v Ruhpoldingu, leta 2012, je osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka, nato pa letos v Pjongčangu obogatil svojo izjemno zbirko še s srebrno olimpijsko kolajno.
Glede ustrezne zbranosti za tekmo ni nobenih dvomov, tudi v dveh tekmovalno prostih dneh ni dopustil, da bi mu karkoli zmotilo ustaljeni red. »Ponedeljek je bil namenjen povrnitvi moči, raztegovalnim vajam, sproščenemu teku, torek pa bo seveda že bolj usmerjen k neposredni pripravi na tekmo,« je obrazložil v sicer že kar nenavadno toplem vremenu na prizorišču, kjer nadmorska višina znaša nekaj čez 1300 m: »Res se tukaj razmere spreminjajo iz dneva v dan, toda če bo tudi v sredo proga tako odlično pripravljena, kot je bila ob nedeljskem uvodu, potem zares ne bo skrbi. Moral se bom – kot vedno – potruditi v upanju na kar najboljši dosežek,« je še dejal in še naprej razmišljal o tekmi, izbiri smuči, pomembnosti zdravja in uspešnega štarta v sezono.
Ta je poolimpijska, želi si potrditi, da s popotnico kolajne iz Pjongčanaga z Velepcem nadaljuje po uspešni poti. Zato ostaja v miru in tišini pokljuških smrek, četudi ga do domače hiše v Lescah loči le nekaj več kot pol ure vožnje …
