Na dan uvodne tekme sezone ste imeli rojstni dan. Kako ste ga praznovali?
Lepo je bilo. Najprej malo doma pri mami z družino, potem še s prijatelji.
Vas je Žan Kranjec presenetil s stopničkami?
Ne, ne bi rekla, da me je presenetil, med poletjem sem slišala, da zelo dobro smuča. To je tudi nekajkrat pokazal v minuli zimi in že zdaj na prvi tekmi. Vesela sem, da mu gre tako dobro, res je lepo pogledati njegov veleslalom. Jaz bom tudi mogoče enkrat tako smučala.
Lep pečat je pustila z zmago najstnica iz Nove Zelandije Alice Robinson. Zdi se kot najboljša reklama za alpsko smučanje.
Tudi meni se zdi tako. Že v prejšnji zimi je na finalu sezone pokazala, da smuča odlično. Mi je pa všeč, da pride nek nov obraz, da je uspešen, da pride nova zgodba. Zdaj je sicer staknila manjšo poškodbo, a verjamem, da je to ne bo ustavilo.
Kaj ste se naučili v letošnjem pripravljalnem obdobju?
Ko smo spomladi delali načrt, sem videla, da ne bom smučala celotno pomlad in postalo me je malce strah. Kaj bo, če bom začela šele konec avgusta, mi je rojilo po glavi; ni veliko časa. Ampak potem te dni, ko smo bili na snegu ... Vedno se trudiš narediti maksimalno, seveda je odvisno tudi od razmer in milijon drugih stvari, kako bo potem šlo. Čeprav smo imeli manj dni kot denimo pred tremi leti v tem času, se mi zdi, da smo naredili več – cilje, ki smo jih postavili za poletje in jesen, smo že poleti presegli.
Torej ste naredili več, kot ste pričakovali?
Na nek način nisem pričakovala veliko. Nisem vedela, kaj naj si mislim, kaj bo, ko bom po šestih mesecih spet stopila na smuči. Pa je kar steklo. Smešno se sliši, ko rečem, da se imamo lepo, ampak vseeno je to naše življenje – ne samo moje, tudi vseh drugih v ekipi. Imaš se dobro, čas mine, enostavno rad delaš, kar delaš.
Se vam kdaj v misli prikrade padec, pri katerem ste se nazadnje poškodovali?
Ne, sploh ne. Enkrat smo se že pogovarjali, kako je do tega sploh prišlo in kaj se je zgodilo, tudi na youtubu so posnetki, a če jih pogledam, sem v redu, nimam fobij. Pustim stvari za sabo, tam so, to je bilo, je mimo, gledamo naprej.
Če bi bili šefica svetovnega pokala, kaj bi spremenili?
Morda to, da bi – če je lepo vreme, je vse super – v tveganih trenutkih pogledala najprej v dobro tekmovalcev, ne pa dajala prednost promociji oziroma televizijskemu prenosu. Ob drugi uri je najpoznejši možni štart, zato ker potem je nekaj drugega v televizijskem programu. Super, če je vreme. Če pa ni in je tvegano, zakaj ne bi mogel biti tudi ob treh? Ne gre, ker je na programu nekaj drugega. Razumem, da smučanje živi ravno od tega, da ljudje spremljajo naš šport, da se prodajajo televizijske pravice – včasih tudi morda za ceno tega, da ni tekme.
Potem si želite v takšnih situacijah več besede?
Drži. Da bi kdo v tveganih trenutkih pomislil na nas tekmovalce. Res pa je, da se to izboljšuje. Imamo svojega predstavnika na vsaki preizkušnji, imamo nekaj besede, povemo mnenje. Ne vem, kako je pri tehničnih disciplinah, ampak pri nas na smukaški strani imamo kaj za povedati. Za primer: prejšnja zima v Garmischu. Vsi skoki so bili čiste »luftarce«. Saj je v redu, so rekli. Ne, ni v redu! Popravi to, zdaj! V prihodnje bom še bolj pozorna na to. Res je, sama sem kriva, da sem padla, ampak splet okoliščin te pripelje do tega. Ne bom več dopustila, da se zgodi takšna bedarija.
Prva zvezdnica panoge Mikaela Shiffrin je dejala, da je sezona brez velikega tekmovanja čas tudi za eksperimentiranje. Tudi v smuku si želi pokazati več. Skratka, malce je nakazala na smukaški globus. Kako se odzivate na to, kako daleč lahko pride?
Ves svet ve, da zelo, zelo dobro smuča tako slalom kot hitre discipline. Ne vem, kaj je čez poletje delala, koliko ima snežne kilometrine za sabo, ni pač vse črno na belem, kaj da in kaj ne. Zato je težko reči. Zase vem, kaj sem delala, na to nekako tudi računam, da mi bo v pomoč, za vse ostalo bomo pa videli, kako in kaj.