Ne spomni se, kako so jo po grdem padcu potegnili iz ograde

Ljubljana – Nika Križnar je bila v minuli predčasno končani sezoni najvišje uvrščena slovenska smučarska skakalka v svetovnem pokalu. V skupnem seštevku je bila 20-letna članica kluba iz Žirov sedma ter tako le mesto in pičlo točko pred reprezentančno in klubsko kolegico Emo Klinec.

»Seveda je lepo slišati, da sem najboljša v državi, vendar to ni moj cilj. Želim si premagovati tuje tekmovalke, najbolj vesela pa bom takrat, ko bom ugnala prav vse,« je dala Nika jasno vedeti, kam meri. Z Emo tudi ni sklenila nobene stave, kar zadeva dvoboj za slovensko št. 1.

»V prvi vrsti se borim sama s sabo, poleg tega pa – če sem iskrena – nisem ravno privrženka stav. Zaradi njih si namreč pod določenim pritiskom, česar pa ne maram,« je poudarila Križnarjeva in nakazala, da jo je izučila tudi izgubljena stava, zaradi katere si je morala lansko pomlad pobarvati lase.


Ker si je želela preizkusiti še nekaj novega, si jih je povrhu tudi ostrigla in dodobra šokirala bolj ali manj vse, ki jo poznajo. »No, takšnega eksperimentiranja je bilo za zdaj dovolj. Opazila sem, da mi najbolj ustreza naravna barva las, poleg tega si jih zdaj spet puščam rasti, da si bom lahko nekega dne spet spletla kitke,« je razkrila v smehu.


Z minulo zimo, v kateri je nanizala deset uvrstitev med elitno deseterico, najvišje pa s tretjim mestom posegla na Ljubnem, je zadovoljna, čeprav bi bilo lahko – kakor je pribila v isti sapi – vedno tudi bolje. Ob tem se je spomnila tudi grdega padca, ki ga je doživela na predzadnji tekmi v Lillehammerju, kjer se je za trenutek predolgo veselila svojega odličnega finalnega skoka in nato silovito trčila v zaščitno ogrado.
 

Da bi zmanjšala hitrost, se je vrgla na tla

»Očitno sem začela res prepozno zavirati, na trdem doskočišču in neravnem izteku, polnem manjših grbin, sem izgubila nadzor nad eno smučko, ki me ni ubogala. Ko sem spoznala, da se ne bom pravočasno ustavila, sem se – da bi zmanjšala precejšnjo hitrost – vrgla na tla. Kako so me potegnili iz ograde in odnesli iz izteka, se ne spomnim,« je Nika opisala padec, ob katerem je mnogim, ki so ga videli, zastal dih. K sebi je spet prišla v reševalnem vozilu.

»Ko sem se zbudila, sem se najprej vprašala, zakaj sploh ležim tam. Počutila sem se namreč v redu, zato sem želela nazaj v hotel. Bala sem se namreč, da mi bodo zdravniki prepovedali naslednji dan nastopiti na tekmi, ki je zaradi dobre forme nikakor nisem želela izpustiti. Toda trenerji in reprezentančne kolegice so me pregovorili, da sem šla vendarle na pregled, pri katerem na srečo niso odkrili resnejše poškodbe,« si je oddahnila Križnarjeva.


Kljub udarcu v glavo, strganim vezem v zapestju in bolečinam v rami se je že 24 ur pozneje v Lillehammerju spet podala na vrh zaletišča in dan po petem mestu pristala na devetem, kar je bil glede na okoliščine že pravi mali čudež. Zdaj je spet vse v najlepšem redu in mlada skakalka iz Delnic v Poljanski dolini že komaj spet čaka prve poletne preizkušnje.


»Upam, da bodo tekmovanje za veliko nagrado (začela naj bi se 15. avgusta v Frenštatu) lahko izpeljali. Me smo pripravljene,« je v imenu reprezentančnih kolegic dejala Križnarjeva, ki se je zelo razveselila nedavne novice, da se bodo skakalke na nordijskem SP v Oberstdorfu (med 23. februarjem in 7. marcem 2021) prvič za kolajne potegovale tudi na veliki napravi (HS-137).

»Ko sem to izvedela, sem bila presenečena in vesela hkrati. Tako smo dobile še eno tekmo na svetovnem prvenstvu, ki smo si jo vse zelo želele. To je še en korak k večji enakopravnosti žensk v (našem) športu,« je sklenila Nika.