Vesna Fabjan zdaj tudi ambasadorka Planice

Planica - Bronasta olimpijka Vesna Fabjan je v nordijskem centru Planica z zadnjim krogom na snegu uradno končala kariero smučarske tekačice. Nosila je dres s številko 4, s katerim je osvojila tretje mesto v šprintu na igrah v Sočiju 2014. Smuči, s katerimi si je pritekla olimpijsko medaljo v Rusiji in na katerih je odtekla tudi zadnji krog, je podpisala ter podarila planiškemu muzeju. Ob tej priložnosti so jo imenovali tudi za ambasadorko Planice.
 
»Ostajam v športu, saj se bom vključila v program razvoja kadrov v športu in bom kot trenerka pomagala mlajšim tekmovalcem v smučarskih tekih ter jim prenašala svoje znanje,« je dejala 35-letna, zdaj že nekdanja športnica v prvi izjavi, ko je še zadnjič prečkala ciljno črto v kleti objekta nordijskega centra Planica, v katerem je za vadbo vse leto na voljo umeten sneg.
 

Gracer ji je »uničil tekmo«

 
Čast, ki jo je doletela po tem zadnjem planiškem krogu, pa jo je nato močno ganila: razglasili so jo namreč za ambasadarko Nordijskega centra Planica. To je bilo za 35-letno Gorenjko presenečenje dneva, glas se ji je pozneje tresel, ko se je zahvaljevala svoji spremljevalni ekipi zadnjega desetletja na čelu s trenerjem Markom Gracerjem ter seveda domačim za izjemno podporo v športu. "Ni je poti do cilja, ki bi vodila le naravnost. Tudi ko si pripravljen na visoki ravni, denimo v boju za kolajno, so pred teboj številni ovinki, prepadi, ovire," je poudarila ob srečanju z novinarji, s številnimi gosti, predstavniki smučarske zveze, stroko. Planice pa za kraj svojega uradnega slovesa ni izbrala naključno: "Tu sem se vedno počutila kot doma. Ustreza mi okolje, ta narava, razmere za trening so imenitne, tukajšnji ljudje so me sprejeli kot svojo."


 
Posebne trenutke pa je seveda namenila stresni tekmi na OI v Sočiju. Takrat se je po Petri Majdič iz Vancouvra 2010 zapisala kot druga slovenska smučarska tekačica z olimpijsko kolajno. »Hrvaška ekipa nam je v Sočiju posodila kabino, v kateri je bila masažna miza. Po četrtfinalu nisem bila najbolj prepričana o maži na smučeh. Trener Marko Gracer mi je dejal, da je še 25 minut do štarta in kako da tega ne vem. Bilo je nekaj povišanih tonov, tudi zajokala sem. Vstala sem z masažne mize, udarila in brcnila v kabino in jezna odšla na štart. Marko je po radijski zvezi dejal: 'Fantje, Vesni sem uničil tekmo.' Nato so ugasnili radijsko zvezo ob meni. A bila sem jezna sama nase in sem to obrnila sebi v prid,« je Fabjanova opisala nekaj utrinkov z zanjo zgodovinskega tekmovanja v Sočiju, ki jih niso ujele kamere in mikrofoni.


 
V polfinalu se je zlomil del konice na njeni smučki in servisna ekipa je bila ponovno v precepu kaj storiti, ali pokrpati stare in tvegati ali pa prav tako tvegati s povsem novimi. »Pred finalom sem dobila drug par smuči, na katerih tudi na prejšnjih tekmah nisem tekla. Dobila sem jih z besedami, da so to najhitrejše danes. Nisem podvomila o tem niti za trenutek, vzela sem jih in odšla na štart. Ko sem pritekla v cilj, pa sta zajokala tako trener kot serviser.«


 

V Oslu še ni bila dovolj zrela

 
Na svetovnem prvenstvih ni nikoli stopila na zmagovalni oder, najvišje je bila na 4. mestu v Oslu leta 2011, kjer je bron pripadel Petri Majdič. »V predzadnjem zavoju sem izgubila kolajno. Zanjo tedaj še nisem bila zrela. Napake v Sočiju nato nisem ponovila. Na take trenutke sem se pripravljala, temu sem se bistveno več posvečala, tudi s pomočjo psihologa Mateja Tušaka. En sam trenutek odloča, da ujameš zadnji vlak. Ni dovolj le dobra telesna pripravljenost."

Kajpak so misli uhajale na desetletje in pol kariere med svetovno elito, v čudovitem spominu ji je ostal predvsem ruski sneg. Tako zavoljo omenjenega olimpijskega brona v Sočiju kot tudi dveh zmag na tekmah svetovnega pokala v Ribinsku. Uvodna iz leta 2010 ji je seveda posebna, ker je bila njena prva, tista v zimi pozneje pa prav tako vidno podčrtana, saj je izjemen slovenski dan takrat z drugim mestom dopolnila še Katja Višnar. Tudi slednja se je pred dnevi poslovila od športne poti, po odhodu takšnih dveh tekmovalk pa v ozki bazi smučarskega teka pri nas ostaja zaskrbljenost.
 
Sicer pa je Fabjanova v svetovnem pokalu šestkrat stopila na zmagovalni oder, zbrala je še drugo in tretji mesti, med prvo trojico pa je bila zadnjič v Szklarski Porebi v sezoni 2013/14, tudi v šprintu v prosti tehniki.


 

Mikalo jo je le še alpsko smučanje

 
Z osmim mestom v Pjongčangu, kjer je leta 2018 na odprtju iger nosila slovensko zastavo, je s štafeto 4x5 km končala olimpijske nastope. »Lepo je bilo nositi zastavo na odprtju, tu pa se je vse lepo zame tudi končalo. Izidi niso bili taki, kot sem si želela, le v štafeti sem tekla. Zaradi vsega dogajanja, tudi izven tekmovališč, ker po poškodbah v prejšnji sezoni niso verjeli v moj uspeh, sem čutila med tisto tekmo zelo velik nahrbtnik.«
 
Deset let prej je zabeležila prvi večji posamični mednarodni uspeh, ko je osvojila naslov svetovne prvakinje do 23 let. »Ves čas sem bila tekačica, od osmega leta naprej. Z nobenim športom se nisem prej aktivno ukvarjala, mikalo me je sicer tudi alpsko smučanje,« je začetke ob koncu pogovora opisala Fabjanova. Za odlične ocene med šolanjem je dobila tudi nagrado Roka Petroviča.