Olimpijske igre uradno odprte

V Pekingu se je končala otvoritvena slovesnost 29. olimpijskih iger. Prireditev je potekala v znamenju kitajskega starodavnega kulturnega izročila. Fotogalerija in izjava Delovega dopisnika Miha Hočevarja!

Objavljeno
08. avgust 2008 15.16
Al.T./Kl.F./STA
Al.T./Kl.F./STA

Peking - V kitajski prestolnici Peking so se danes s spektakularno prireditvijo začele 29. olimpijske igre. Slovesnost ob odprtju je potekala v znamenju presežnikov. Prireditev se je začela in končala z ognjemetom, potekala pa je v znamenju kitajskega zgodovinskega in starodavnega kulturnega izročila ter kazanja dosežkov azijske velesile.

 

Štiriurno prireditev, v kateri se je gostiteljica olimpijskih iger pokazala svetu kot gospodarska in politična svetovna velesila, so zaznamovale obsežne predpriprave. Na prizorišču na osrednjem nacionalnem stadionu, znanem po imenu Ptičje gnezdo, ki je sprejel 91.000 obiskovalcev, je nastopila množica 15.000 nastopajočih, katerim so se pridružili tudi otroci.

 

Udeležence, številne športnike, je nagovoril predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge. Kitajski predsednik Hu Jintao pa je uradno razglasil začetek 29. olimpijskih iger, ki tokrat potekajo z geslom "En svet, ene sanje".

 

Do začetka same prireditve so prireditelji kot najbolj skrbno varovano skrivnost skrivali ime zadnjega nosilca olimpijske bakle, ki je ob poostrenem varovanju v 137 dneh prepotovala številne države, vključno s postankom na Everestu. Čast prižgati olimpijski ogenj, ki bo gorel ves čas iger do zaključka 24. avgusta, je pripadla kitajskemu telovadcu Li Ningu, nosilcu treh zlatih odličij na olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu. Telovadec je zadnjo pot s plamenico naredil po zraku, pripet le z vrvjo.

 

Udeležencem prireditve in svetovni javnosti so nastopajoči prikazali bogato kulturno in večtisočletno zgodovinsko izročilo Kitajske od preteklosti do sodobnosti, ki je v zadnjih letih zaznamovala precejšnjo gospodarsko rast in se je velesilama ZDA in Rusiji pridružila tudi v vesoljski tekmi.

 

Izročilo Kitajske tako zajema med drugim starodaven kitajski rokopis ter iznajdbe, kot so tisk, papir, kompas in smodnik, gledalci in udeleženci prireditve pa so lahko uživali tudi ob poslušanju kitajske tradicionalne glasbe, pekinške opere ter ob ogledu plesa in starodavne kitajske borilne veščine in modrosti taj či. Poleg tega si je bilo možno ogledati izjemno usklajen ter slikovit in dovršen nastop ob številnih svetlobnih in zvočnih učinkih.

 

Sarah Brightman je nastopila skupaj s kitajskim pop zvezdnikom Liu Huanom. Britanska zvezdnica je nastopila že ob zaprtju olimpijskih iger v Barceloni leta 1992 v duetu s Josejem Carrerasom.

 

Za scenarij prireditve je poskrbel kitajski režiser Zhang Yimou, ki bo zadolžen tudi za scenarij sklepne slovesnosti. Prireditev je odprlo natanko 2008 bobnarjev, ki so usklajeno udarjali po starodavnih kitajskih bobnih.

 

Že sam čas prireditve je bil skrbno numerološko izbran. Prireditev se je namreč začela v znamenju samih osmic, za Kitajce srečne številke; torej 8. avgusta ob osmi uri zvečer. Očitno je bila sreča kitajskim prirediteljem iger naklonjena, saj prireditev ni skazilo slabo vreme ali dež, ki je bil, poleg varnosti, največja skrb organizatorjev.

 

Tudi mimohod udeležencev je bil v znamenju presežnikov. Po prizorišču se je sprehodilo rekordnih 204 ekip držav udeleženk olimpijskih iger, ki so pozdravili kar 90 državnikov, med drugimi ameriškega predsednika Georgea W. Busha in ruskega predsednika Vladimirja Putina. Slovesnega odprtja se je v imenu Slovenije udeležil minister za šolstvo in šport Milan Zver.

 

Prva med državami, katere športniki so se sprehodili po prizorišču osrednjega stadiona, je bila v skladu s tradicijo Grčija kot država zibelka olimpizma in država, kjer so v Atenah leta 1896 pripravili prve olimpijske igre moderne dobe. Kot zadnja pa je na stadion prišla številčna, 600-članska ekipa države gostiteljice Kitajske z zastavonošo kitajskim košarkarskim zvezdnikom Yao Mingom.

 

Slovensko zastavo nosila Urška Žolnir

 

Predstavniki Slovenije v okrnjeni sestavi so se po prizorišču sprehodili kot 173 po vrsti, čast nositi državno zastavo je pripadla 27-letni judoistki Urški Žolnir, dobitnici bronaste olimpijske kolajne iz Aten. Ob njej pa se je sprehodilo 15 slovenskih športnikov in 26 spremljevalcev. Nekateri od športnikov se slovesnosti niso udeležili, saj jih namreč že v soboto in nedeljo čakajo prvi nastopi. Jadralci, atleti in del plavalcev pa v Peking še niso prispeli.

 

Nosilci zastav svojih držav so bili med drugimi tudi takšni zvezdniki, kot so Roger Federer (Švica), Yao Ming (Kitajska), Dirk Nowitzki (Nemčija), Manuel Ginobili (Argentina), Jana Kločkova (Ukrajina), Mark Foster (Velika Britanija), Irving Saladin (Panama), Andrej Kirilenko (Rusija) in Šarunas Jasikevičius (Litva).

 

Na igrah bo tekmovalo 11.432 športnikov v 28 športnih disciplinah, v katerih se bodo potegovali za 302 zlati medalji. Gre sicer za tretje olimpijske igre, ki potekajo v Aziji. Leta 1964 so bile v Tokiu in leta 1988 v Seulu. Sicer pa naj bi po nekaterih izračunih stroški olimpijskih iger znašali vrtoglavih 40 milijard dolarjev (26 milijard evrov).

 

Odprtje iger je potekalo ob precejšnjih varnostnih ukrepih, za varnost je skrbelo več kot 150.000 osebja, policistov, varnostnikov in drugih, zaradi zadnjih groženj kitajskih islamskih skrajnežev pa so začasno zaprli tudi pekinško letališče.

 

V času slovesnosti ob odprtju iger so po svetu potekali tudi številni protikitajski protesti oz. protesti v podporo zagovornikom in borcem za izboljšanje položaja človekovih pravic na Kitajskem ter mirno rešitev vprašanja Tibeta.

 

Svetovne tiskovne agencije tako poročajo o protestih pred kitajskim veleposlaništvom v Parizu, protestniki pa so šli tudi na ulice Londona, Berlina, nepalskega Katmanduja, tajskega Bangkoka in kitajskega Hongkonga.

 

Pred kitajskim veleposlaništvom v turški prestolnici Ankara se je eden od protestnikov skušal zažgati, ko je 200 kitajskih muslimanov protestiralo proti kršenju človekovih pravic v kitajski pokrajini Xinjiang, kjer živijo pripadniki zatirane muslimanske manjšine. Uro pred začetkom slovesnosti pa so pred stadionom v Pekingu protestirali tudi trije aktivisti za pravice Tibeta, ki pa jih je varnostno osebje že po 40 sekundah pridržalo.

 

Čeprav naj bi se v skladu z antičnim olimpijskim duhom med igrami prekinile vojne in naj bi orožje utihnilo, pa so tokratno olimpijsko vzdušje skazile sovražne napetosti na Kavkazu, kjer je Gruzija sprožila vojaško ofenzivo v Južni Osetiji.

 

Olimpijski ogenj prižgal kitajski telovadec Li Ning

 

Olimpijski ogenj na prireditvi ob začetku 29. olimpijskih iger na stadionu Ptičje gnezdo v Pekingu bo prižgal kitajski telovadec Li Ning, nosilec treh zlatih odličij na olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu.

 

Slovesnost ob odprtju je potekala v znamenju presežnikov. Prireditev se je začela z ognjemetom, potekala pa je v znamenju kitajskega zgodovinskega in starodavnega kulturnega izročila ter kazanju moči vzhajajoče azijske velesile.

 

Do začetka same prireditve so prireditelji kot najbolj skrbno varovano skrivnost skrivali ime zadnjega nosilca olimpijske bakle, ki je ob poostrenem varovanju v 137 dneh prepotovala kar 137.000 kilometrov, vključno s postankom na Everestu. Zadnji nosilec bakle na njeni poti po Kitajski je bil največji košarkarski zvezdnik te države Yao Ming.

 

Že sam čas prireditve je bil skrbno numerološko izbran. Prireditev se je namreč začela v znamenju samih osmic, za Kitajce srečne številke; torej 8. avgusta osem minut čez osmo uro zvečer (ob 14. uri po našem času). Očitno je bila sreča kitajskim prirediteljem iger naklonjena, saj prireditev ni skazilo slabo vreme ali dež, ki je bil, poleg varnosti, največja skrb organizatorjev. Uradno bo olimpijske igre odprl kitajski predsednik Hu Jintao.

 

Prva med državami, katere športniki so se sprehodili po prizorišču osrednjega stadiona, je bila v skladu s tradicijo Grčija, kot država zibelka olimpizma in država, kjer so v Atenah leta 1896 pripravili prve olimpijske igre moderne dobe.

 

Predstavniki Slovenije v okrnjeni sestavi so se na prizorišču sprehodili kot 173 po vrsti, čast nositi državno zastavopa je pripadla 27-letni judoistki Urški Žolnir, dobitnici bronaste olimpijske kolajne iz Aten. Ob njej se je sprehodilo 15 slovenskih športnikov in 26 spremljevalcev. Nekateri od športnikov se slovesnosti niso udeležili, saj jih namreč že v soboto in nedeljo čakajo prvi nastopi, jadralci, atleti in del plavalcev pa v Peking še niso prispeli.

 

Sarkozy v Pekingu tudi o človekovih pravicah

 

Predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, je na današnjih srečanjih s kitajskim vodstvom v Pekingu spregovoril tudi o položaju človekovih pravic na Kitajskem. Kitajskim oblastem je tudi predal seznam političnih zapornikov in borcev za človekove pravice.

 

Francoski predsednik se je srečal s kitajskim predsednikom Hu Jintaom in premierom Wen Jiabaom. "Govoril sem o teh vprašanjih, govoril sem o človekovih pravicah, predal sem seznam," je za francosko televizijo France 2 povedal Sarkozy.

 

"Poskušamo premakniti stvari naprej," je pojasnil. "Le kako lahko najdemo rešitev, če se ne pogovarjamo? Le kako lahko razumemo drug drugega, če se ne pogovarjamo?" se je še vprašal.

Francoski predsednik se kljub predhodnim drugačnim napovedim danes udeležuje odprtja poletnih olimpijskih iger v Pekingu. Človekoljubne organizacije so njegovo odločitev ostro kritizirale in ga pozvale, da pogovore s kitajskim vodstvom izkoristi za odprtje vprašanja političnih zapornikov na Kitajskem.

 

Na francoskem zunanjem ministrstvu so Sarkozyju še pred odhodom v Peking pripravili seznam političnih zapornikov in borcev za človekove pravice, ki vsebuje tako primere "s seznama, ki ga je EU oblikovala v okviru rednega dialoga s Kitajsko o človekovih pravicah," kot tudi dodatne primere, ki so jih navedli človekoljubne organizacije in poslanec Evropskega parlamenta Daniel Cohn-Bendit.

 

"Stvari med Francijo in Kitajsko so spet urejene," je kasneje sporočilo francosko predsedstvo EU. Pojasnilo je, da je Sarkozy "naredil vse, kar je v njegovi moči, za ponovno vzpostavitev zaupanja s Kitajsko, ki je strateški partner, ne le v gospodarstvu temveč tudi pri drugih vprašanjih, kot so Darfur, Iran in Severna Koreja".

 

Francoski predsednik se kljub predhodnim drugačnim napovedim danes udeležuje odprtja poletnih olimpijskih iger v Pekingu. Človekoljubne organizacije so njegovo odločitev ostro kritizirale in ga pozvale, da pogovore s kitajskim vodstvom izkoristi za odprtje vprašanja političnih zapornikov na Kitajskem.

 

Na francoskem zunanjem ministrstvu so Sarkozyju še pred odhodom v Peking pripravili seznam političnih zapornikov in borcev za človekove pravice, ki vsebuje tako primere "s seznama, ki ga je EU oblikovala v okviru rednega dialoga s Kitajsko o človekovih pravicah," kot tudi dodatne primere, ki so jih navedli človekoljubne organizacije in poslanec Evropskega parlamenta Daniel Cohn-Bendit.

 

Dolgo časa se je tudi ugibalo, ali se bo Sarkozy srečal s tibetanskim voditeljem dalajlamo, ko bo ta prihodnji teden obiskal Francijo. Kitajski veleposlanik v Parizu je opozoril, da bi takšno srečanje lahko imelo "resne posledice" za francosko-kitajske odnose.

 

Francoski predsednik je potrdil, da se z dalajlamo ne bosta srečala in da je tako želel tibetanski gost. "Dalajlama mi je sam dejal, da noče srečanja," je pojasnil Sarkozy in tibetanskega voditelja označil za "pametnega človeka, ki ve, da nepopustljivost in napetosti ne bodo pomagali Tibetu". Hkrati je poudaril, da je bilo srečanje le preloženo na kasnejši čas.


Številna kitajska odprava, Yao Ming in deček iz Sečuana

 

Na odprtju olimpijskih iger so se na slavnostnem mimohodu kot zadnji predstavili domači športniki. Skupaj s športnimi funkcionarji jih je bilo kar 1099. Zastavo je nosil košarkarski zvezdnik Yao Ming, njemu ob bok pa je stopal devetletni deček Lin Hao, doma iz pokrajine Sečuan, ki ga je v juniju prizadel katastrofalni potres.

 

V potresu jakosti 7,8 stopinj po Richetrjevi lestvici je življenje izgubilo okrog 80.000 ljudi, medtem ko je več kot deset milijonov ostalo brez strehe nad glavo. Lin je med potresom pokazal velik pogum, ko je iz porušene šole rešil hudo poškodovanega sošolca. Pred kratkim je dobil nagrado za hrabrost in naziv heroja.


Zaradi dopinga neimenovani grški atlet odpotoval domov

 

Grška atletska zveza je sporočila, da je zaradi pozitivnega testa enega od svojih atletov že poslala domov, vendar imena zaenkrat še ni hotela razkriti. Grška televizija poroča, da gre za enega od tekačev na kratke razdalje.

 

"Rezultat testa A smo dobili šele v Pekingu, kontrola s strani grške protidopinške agencije pa je bila opravljena še pred odhodom na Kitajsko," je povedal Vasilis Sevastis, predsednik grške atletske zveze. "Dokler ne bomo dobili še testa B tekmovalec ne sme nastopati," je še dejal Sevastis.