Tiskane izdaje
Sporočilo sedanjega olimpijskega gesla En svet, ene sanje na eni in družbene realitete prirediteljice - eklatantno kršenje človekovih pravic, nesvoboda izražanja, prepoved združevanja, cenzura ... na drugi strani izražajo vso zlaganost in kontroverznost razmer ob globalnem dogodku leta: 29. olimpijskih igrah, ki so jih v Pekingu z doslej najspektakularnejšim ceremonialom odprli v petek. Komunistični oblastniki in ponižano kitajsko ljudstvo pač ne živijo v istem svetu in še bolj zanesljivo ne sanjajo istih sanj.
Po več kot dveh desetletjih je bil v zvezi z igrami spet v obtoku termin bojkot, toda ta zaradi trdnih vezi med največjim svetovnim cirkusom in svetovno politiko ter kapitalom nikoli ni bil prav resna opcija. Tudi potem ne, ko je nasilje kitajske oblasti v Tibetu prešlo vse razumne meje. To je bila nagrada fanatičnim kitajskim prirediteljem, ki so v organizacijo iger in promocijo države vložili 43 milijard dolarjev, za sodelovanje na igrah leta 1984 v Los Angelesu, potem ko se niso odzvali sovjetskemu pozivu k bojkotu. Predsednik MOK Belgijec Jacques Rogge, ki vendarle kaže več razumevanja za sozvočje zastarelih olimpijskih idealov in sodobnih miselnih tokov kot predhodnika Brundage in Samaranch, je s kompromisom rešil najhujši problem pod streho svetovne športne družine: športniki lahko izražajo tudi politična stališča - zunaj olimpijskih aren.
Olimpijske kontroverze so tudi vsebinske: profesionalci milijonarji nastopajo brezplačno. Njihove priprave in nastope financirajo davkoplačevalci njihovih držav, bajne dobičke pa pobirata MOK in svetovni kapital.
Ni pa dvoma, da bodo igre v režiji kitajskih perfekcionistov po organizaciji in spektakularnosti zasenčile vse dosedanje. In da bo to najboljša možna promocija za državo, ki krši temeljne človekove pravice. Nepredvidljiv je le veliki tekmovalni sen Kitajcev: ali bodo po kolajnah končno zasenčili Ruse in Američane. Tako kot slovenski: ena, dve, tri, štiri ...?
A tudi deset slovenskih kolajn ne bo odtehtalo odsotnosti slehernega koncepta razvoja slovenskega športa. Zadnji dokaz: največji, 94 milijonov evrov vredni projekt nordijskega centra Planica z idejno zasnovo še ni segel niti do uporabnikov.
