Padec v stotinki, ko ni časa predelati, kaj se je zgodilo

Seznam bolniško odsotnih v smučarski karavani je vsak mesec daljši. Status poškodovanih imajo tudi štirje slovenski tekmovalci. Ilka Štuhec raztegnjeno zadnjo križno vez zdravi z opornico, Tina Robnik, ki bo tekmovala prihodnji teden na Češkem, Ana Drev in Martin Čater pa so morali pod nož zaradi strgane sprednje križne vezi v kolenu in počenega meniskusa – Drevova ima počena oba in natrgano še stransko vez.

Najbolj oslabljena je ženska vrsta, med šestimi reprezentantkami iz A-ekipe je polovica bolniško odsotna, s težavami se sooča tudi Meta Hrovat (močne bolečine v gležnju). Robnikovi, ki se je poškodovala ob koncu prejšnje zime, se je okrevanje zavleklo, h konkurenci se je vrnila na Zlati lisici 1. februarja, nastopila bo še drugi marčevski konec tedna v Špindlerůvem Mlýnu. S tekmovalnega gledišča je izgubila celotno sezono.

»Koleno končno ne zateka več. V njem je tudi nekakšno tkivo, zaradi katerega naj bi po spomladanskih treningih po koncu sezone šla še na artroskopijo. Upanje, da se stanje izboljša in bi se temu izognila, še obstaja. Tri tedne po posegu bi lahko začela s kondicijsko vadbo, a to bomo še videli tedaj,« je opisala 27-letna Lučanka, ki se je poškodovala v svoji najboljši sezoni v karieri. Na sneg se je vrnila dva meseca pozneje, kot je bilo načrtovano. »Počasi gre na bolje, še veliko je zavojev, s katerimi nisem zadovoljna, so pa tudi takšni, ki mi uspejo. Rada bi smučala boljše, se pa vidi napredovanje,« ohranja pozitivno držo, zaveda pa se, da jo čaka še veliko dela.
 

Drevova spet shodila

Najizkušenejša v reprezentanci Drevova, ki se je poškodovala na treningu na Kronplatzu, je prestala operacijo pred slabima dvema mesecema. Dvakrat v preteklosti je moralo pod nož njeno levo koleno, tokrat prvič desno. Prejšnji teden se je osvobodila bergel: »Zdaj se počasi spet navajam na hojo,« je razkrila. Pod nadzorom reprezentančnih fizioterapevtov v Zdravstvenem domu Velenje hodi na terapijo. Najhujše bolečine so minile. Do vrnitve na sneg ima v najboljšem primeru še štiri mesece, v najslabšem sedem.

Kakšna je njena razlaga – zakaj je v tej zimi tako veliko poškodb? »Zdi se mi, da jih je med vsemi disciplinami največ prav v veleslalomu. Oprema je na robu, dovoljuje le smučanje brez najmanjših napak. Vzrok za vsako poškodbo je seveda človeški faktor. Ko narediš najmanjšo napako, so posledice zelo velike,« je opozorila 33-letnica in dodala, da se je v zadnjih sezonah, v katerih je dosegala svoje najboljše rezultate v karieri, počutila suvereno, bila je prepričana vase: »Nisem bila nevarna za padce in nikoli nisem imela občutka, da bi šla v nekaj, česar ne obvladam.«



Iz dneva v dan je bilo njeno samozaupanje na smučeh večje. »Zavestno sem se izogibala vsemu, kar bi vodilo v poškodbo,« je dejala. Bila je previdna z levim kolenom, saj ima ta svojo kartoteko, desna noga pa je bila zares dobro natrenirana, močna za prestajanje najtežjih naporov – in prav to si je poškodovala.

Padec je bil posledica spleta okoliščin. »Vidljivost je bila slaba, nisem pravočasno videla luknje pred vrati, za njimi je bila kompresija. Luknja me je potegnila nazaj, sledila je kompresija, ki ji nisem bila več kos. Padec se je zgodil v stotinki, tako hitro, da sploh nisem sprocesirala, kaj se je zgodilo. Vse skupaj me je presenetilo. Premlevala sem: zakaj, kako ... Okoliščine so se tako poklopile, da sem ob napaki padla, oprema pa ni popustila, smuči so 100-odstotno držale v zavoju. Če bi popustile, bi bila zgodba verjetno drugačna,« je razmišljala o agresivni opremi. Zelo realno in trezno se je soočila s stanjem, ki ji je znano iz preteklosti, jo je pa spet »presekalo«, ko je na televiziji videla grd padec Štuhčeve.
 

Kot bi mu razbijali v kolenu

V Åreju, kjer je Štuhčeva ubranila naslov svetovne prvakinje, se je pred tremi tedni na smukaškem treningu poškodoval Čater. »Ko sem po skoku pristal, me je zabolelo v kolenu, sledil je padec,« je podoživel trenutek, s katerim se je zanj sezona končala. Stradalo je levo koleno, tisto, ki je bilo že poškodovano pred osmimi leti.

Rehabilitacija gre po načrtu, pravi 26-letnik. Sredi tedna so mu pobrali šive, tudi bergel se je že znebil in normalno hodi. V Zdravstvenem domu Celje ima fizioterapijo, ukvarja se z razgibavanjem in aktivacijo mišic, čez dva tedna ga čaka še obisk zdravilišča.



Kako je z bolečinami? »Na srečo mi koleno ne zateka skoraj nič, kar je dobro. Problem pa nastopi zjutraj in zvečer, takrat me trga, kot da bi nekdo razbijal v njem. A menda je to normalno,« je dejal sogovornik, nad katerim bdi tudi reprezentančni kondicijski trener. Če bo vse šlo tekoče naprej, se bo na sneg vrnil avgusta. »Rad bi, da je noga stabilna in da se dobro kondicijsko pripravim. Prav zato v procesu rehabilitacije ne bom prehiteval korakov,« je pojasnil Čater.

Zaveda se neprijetnih posledic v primeru neučakanosti. Potrpežljivost je stalna sopotnica vseh tistih, ki se poškodujejo. In tudi on – enako kot Štuhčeva, Drevova in Robnikova – pri tem ne bo izjema.