Petra Majdič se v norveškem mrazu počuti vsak dan bolje

Na Holmenkollnu pri Oslu se danes začenja letošnje SP v nordijskih disciplinah. Še pred slovesnim odprtjem bodo v smučino ob 12. uri že stopile smučarske tekačice (5 km klasično).

Objavljeno
23. februar 2011 09.21
Miha Šimnovec, Oslo
Miha Šimnovec, Oslo
Oslo – Norveška prestolnica le dan pred slovesnim odprtjem 48. svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju (še) ni dajala vtisa, da bo od danes do 6. marca gostila najboljše smučarske skakalce, tekače in kombinatorce na svetu. Ob le redkih plakatih, s katerih sta se kakopak smehljala domača zvezdnika Marit Bjørgen in Bjørn Einar Romøren, so vrhunec tekmovalne zime 2010/11 v središču mrzle norveške prestolnice (temperatura se je ponoči spustila celo 20 stopinj pod ničlo) napovedovali le še kiparji, ki so – navdihnjeni nad deli slovitega norveškega slikarja Edvarda Muncha – zavzeto klesali velikanske snežne umetnije.

Ustvarjali so jih v parku ob ulici Karla Johana, torej nedaleč stran od velikega odra, na katerem bodo prihodnje večere delili kolajne. Ko bi le po kakšni segli tudi slovenski športniki! Največ možnosti zanjo imajo seveda naše tekačice Petra Majdič, Vesna Fabjan in Katja Višnar, ki na jutrišnjem šprintu v prostem slogu (kvalifikacije se bodo začele ob 13.30, izločilni boji pa ob 15. uri) vsekakor sodijo v širši krog favoritinj.

Četudi se nedeljska generalka za svetovni pokal v bližnjem Drammnu, kjer je Fabjanova zasedla deveto, Majdičeva 15. in Višnarjeva 21. mesto, za najhitrejše slovenske šprinterke ni iztekla najbolje. »Morda je za nas celo bolje, da se je razpletlo, kot se je,« je včeraj razmišljal Marko Gracer. Ob tem se je vodja naše tekaške reprezentance v Oslu (ne)hote spomnil zadnjih dveh tekem pred lanskimi olimpijskimi igrami, pred katerimi si je Majdičeva v Canmoru pritekla »le« 13. in 11. mesto. Kako se je potem začel in končal njen epski šprint v Whistlerju, verjetno ni treba posebej razlagati.

Da si na največji zimsko-športni prireditvi ni kar tako izbojevala bronaste kolajne, posute s – kot je tedaj sama dejala – številnimi diamanti, je slovenska šampionka dokazala tudi včeraj, ko je šla kljub prostemu dnevu teč za poldrugo uro. »Petra se počuti vse bolje; na srečo tudi utrujenost od napornih priprav na Seiser Almu, v Dobbiacu in na Rogli ni več takšna, kot je bila še konec tedna v Drammnu,« je še zaupal Gracer, ki med glavne kandidatke za zlato lovoriko kajpak prišteva tudi Bjørgnovo.

Norveška zvezdnica, ki je v soboto potrdila vrhunsko formo, potem ko je prepričljivo sebi v prid odločila desetkilometrsko preizkušnjo za svetovni pokal v Drammnu, je bila na včerajšnjem druženju z domačo »sedmo silo« kajpak v središču pozornosti. Bilo je, kot da drugih tekačic na novinarski konferenci v enem od tukajšnjih hotelov sploh ne bi bilo. Zato pa na svoje reprezentančne kolegice ni pozabila Bjørgnova.

»Imamo zelo močno ekipo. Nič me ne bi presenetilo, če bi se tri Norvežanke prebile v finale,« je ocenila trikratna olimpijska prvakinja iz Whistlerja in priznala, da je zaradi težko pričakovanega spektakla pred svojimi številnimi navijači strašno živčna. »Če se v četrtek ne bom stoodstotno zbrala za svoje nastope, se mi lahko hitro prikrade kakšna napaka in potem se lahko tudi zgodi, da se bom predčasno poslovila od bojev za kolajne. Vse je mogoče …«

Od Petka do Majdičeve

Slovenski športniki so doslej na svetovnih prvenstvih v nordijskem smučanju osvojili štiri kolajne. S prvo se je leta 1991 ovenčal Franci Petek, svetovni prvak na veliki skakalnici v Predazzu. Njegov uspeh je na srednji napravi v Oberstdorfu '05 ponovil Rok Benkovič, ki je skupaj z Juretom Bogatajem, Jernejem Damjanom in Primožem Peterko na istem SP prispeval še levji delež k bronastemu odličju naše ekipe na 90-metrski skakalnici. Z žlahtno kovino se lahko pohvali tudi Petra Majdič, ki je pred štirimi leti v Saporu zablestela z drugim mestom v šprintu.