Dogodki v nedeljo, ko bi morali Salzburžani odigrati četrto tekmo v Ljubljani (takrat ob skupnem vodstvu 3:0 v zmagah), pa je niso, ker jim niso zadoščali sicer s strani vodstva tekmovanja potrjeni varnostni ukrepi, so brez primere v zgodovini tega tekmovanja. Odziv vodstva lige je bil nazadnje pričakovan s kaznijo za Salzburg, vseeno pa ostaja občutek, da morajo odgovorni v avstrijski hokejski zvezi, ki vodi ligo Ebel, po eni strani preveč paziti na »občutljivi« Salzburg, po drugi pa zagotoviti kredibilnost tekmovanja.
Zmaji dvakrat blizu uspeha, a na koncu ostali praznih rok
Na ledu so bili Salzburžani v dveh tekmah prepričljivo boljši, v dveh pa so bili zeleno-beli povsem blizu uspehu, a so nazadnje ostali praznih rok. Še posebej bo navijačem Ljubljančanov ostala v spominu sinočnja peta tekma, ki je trajala kar 96 minut. Šele tik pred koncem drugega podaljška so domači favoriti strli odpor gostov, pri katerih je z več kot 70 obrambami blestel vratar Matija Pintarič.
»Razočaranje seveda je, ampak tekma je bila odlična. To je velika propaganda za hokej. Igrali smo super. Že dolgo nisem bil v ekipi, ki je tako igrala s srcem. V Salzburgu smo bili več kot konkurenčni, čeprav so oni finančno veliko močnejši,« je po nesrečnem porazu vtise strnil junak tekme Pintarič.
Od polfinala naprej je razširjeno avstrijsko prvenstvo izgubilo pridevnik razširjeno, saj se je poslovil še drugi tuj klub v končnici: Medveščak je v Celovcu prav tako po podaljšku klonil proti najboljši ekipi rednega dela. V polfinalu se bosta na štiri zmage pomerila koroška kluba KAC in VSV ter Salzburg in Vienna Capitals.
Slovenska kluba nista bila konkurenčna najboljšim avstrijskim moštvom
Slovenska kluba se v konkurenci močnejših in predvsem finančno bolj stabilnih avstrijskih ekip nista borila za mesta pri vrhu. Obe ekipi sta imeli vzpone in padce, na Gorenjskem so z mlado in neizkušeno ekipo in prvič pod finskim strokovnim vodstvom (Heikki Mälkiä) s povprečnimi tujci in prav tako povprečnima vratarjema (šele v zadnjem delu sezone je vrzel deloma zapolnil Michal Fikrt) nazadnje ostali praznih rok. Dokler so bili v igri za končnico, so se za mesto v njej borili predvsem z večnimi tekmeci iz Ljubljane in z Zagrebčani. Velika svetla točka ekipe pa je napad Robert Sabolič - Rok Tičar - Žiga Jeglič. V Ljubljani so pod vodstvom Hannuja Jarvenpääja nadaljevali lani začeto delo, podobno kot pri prvakih imajo tudi podprvaki domače jedro z nekaj kakovostnimi tujci. Sredi sezone so se v Tivoliju odločili še za tujega vratarja Jana Chabero, čeprav so pred sezono zatrjevali, da se bodo naslonili na mlada domača aduta Aleša Silo in Pintariča. V kapetanski vlogi se je izkazal mladi Žiga Pance.
Pred vrhuncem sezone, aprilskim in majskim svetovnim prvenstvom v Bratislavi, bodo v Sloveniji morali izvesti še končnico domačega tekmovanja. Tu pa se zapleta, saj zaradi neizplačanih obveznosti sodniki ne sodijo članskih tekem, tako da so jih morali že nekaj prestaviti. Najboljši slovenski ekipi, ki sta prvi del sezone igrali v Ebel, bi se morali končnici sicer predvidoma pridružiti konec naslednjega tedna.