Pričakovano jeseniško slovo

Slovenska hokejska zgodba na ledenih ploskvah EBEL ostaja na istih tirnicah – že tretjič zapored v končnici osmerice ne bo vsaj enega od obeh naših udeležencev. Povsem porazno je bilo lansko leto, ko sta prav moštvi Olimpije in Jesenic zasedli zadnji mesti v desetčlanski ligi. Takrat je ljubljanski klub že drugič zapored ostal brez končnice, zdaj drugi »minus« v dveh sezonah zapisujejo na Jesenicah.

Presenečenje? Sploh ne! Kajti če bi se druščina večinoma golobradih fantov s pisano zasedbo cenenih igralcev iz tujine uvrstila med najboljše, bi bil to podvig na ravni največjih doslej v tekmovanju pod streho avstrijske banke. Ki so ji zavoljo odmevnosti v interesu izenačene tekme, a kajpak tudi zmage avstrijskih klubov ter večeri v polnih dvoranah. Slednje so bolj kot kjerkoli drugje prireditelji dobili v Zagrebu, šesterica klubov iz domovine EBEL pa si je že v štartu s proračuni in temu primernimi moštvi zagotovila boljše izhodišče kot štirje priseljenci v tekmovanju.

Slednji, predvsem madžarski klub ter oba slovenska, so večkrat vihali nos nad krivico na ledu in neenakovrednim statusom v pisarnah, nenazadnje tudi torkov gladki poraz močnih Celovčanov doma z za razred slabšim Medveščakom prav lahko razkriva, da v resda zelo urejenem tekmovanju jasnega tekmovalnega sporeda in primerne odmevnosti ne odločajo le razmerja moči na ledu. Za prireditelje in pokrovitelje je pač, ko gre za zadnjo izbiro, zanimivejša navzočnost v milijonskem Zagrebu, kjer so povrhu avstrijske banke vplivnejše kot pa na železarskih Jesenicah.

Ob vsem tem v Gornjesavski dolini ne smejo obupati, aplavz 3000 navijačev po koncu zadnje domače predstave v sezoni za točke EBEL je potrdil naklonjenost mlademu moštvu. Ne pa tudi vodstvu kluba, ki se je izkazalo z vabilom trenerju Heikkiju Mälkiäju, polomilo pa ga je tudi nekajkrat. Pravzaprav že v prejšnji sezoni, ko je prihod Finčevega predhodnika Mika Posme botroval številnim težavam. Alkohol mu je krojil vsakdan, avtoriteta v slačilnici je izpuhtela prav v hlapih, ugled kluba je bil iz dneva v dan slabši. Zgodbo je začinil nenavaden rateški incident in ko je že zadišalo po nadaljevanju mučne zgodbe, je prav Mälkiä potegnil rešilno vrv – z Jesenic je izhodna vrata pokazal Toddu Eliku, pivskemu pajdašu Posme.

Delovne navade so krasile trenerja in igralce, za vrhunski dosežek pa je zmanjkalo kakovosti, izkušenj za nastope na tekmah odločitev v domači dvorani ter več spretnosti pri izbiri vratarja. Začetek z dvema tujcema pred mrežo je bil za hokejske Jesenice nesprejemljiv, prav vsi domači čuvaji zadnjih let so bili na višji ravni od omenjenega dvojca! Zgodbo v vratih je nato prepozno reševal novinec Michal Fikrt.
Glas ljudstva pa v Podmežakli precej velja in ta je bil po torkovem slovesu od EBEL brez končnice prav jasen: za naslednjo sezono obdržati obetavno domače jedro, finskega trenerja in češkega vratarja (s slednjim so včeraj že podaljšali pogodbo), še prej pa se konkurenčno boriti za naslov slovenskih prvakov.