Primož Peterka se je odločil: Dovolj je bilo!

Po Fincu Janneju Ahonenu in Poljaku Adamu Malyszu, ki sta že med nedavnim SP v Oslu naznanila, da se poslavljata od smučarskih skokov, se je za podoben korak odločil tudi njun dolgoletni tekmec in najboljši slovenski skakalec vseh časov Primož Peterka.

Objavljeno
12. marec 2011 13.46
Posodobljeno
12. marec 2011 13.46
Primož Peterka
Miha Šimnovec, šport
Miha Šimnovec, šport
Ljubljana – »Dovolj je bilo! Zdaj se že počasi navajam na novo življenje – tisto po koncu tekmovalne kariere,« je 32-letni Moravčan včeraj razkril, da je po daljšem premisleku sklenil sijajno športno pot.

Kakor je pripomnil, je odločitev dokončna, bila pa je ena najtežjih, kar jih je doslej sprejel. »Lahko mi verjamete, da mi res ni bilo lahko pri srcu, ko sem smuči postavil v kot. Predolgo sem bil zraven, da bi lahko kar tako rekel: 'Zdaj je pa konec.' A mislim, da je napočil čas za slovo,« je s cmokom v grlu omenil Peterka in pripomnil, da se je sam pri sebi dokončno odločil po sredinem DP, na katerem je pristal na 43. mestu. »Po tekmi, ki se mi ni izšla po željah, sem odšel na sprehod s starejšim gospodom, ki mi je med drugim dejal, da za vsakogar enkrat pride čas pokoja. Lahko sem mu le prikimal,« je zaupal »moravški orel«, kot so ga klicali v njegovih zlatih časih, ko je kot po tekočem traku nizal uspehe ter razveseljeval staro in mlado v Sloveniji.

V svetovnem pokalu je dosegel 15 zmag; več kot vsi drugi naši skakalci skupaj! Za nameček se lahko pohvali z dvema velikima kristalnima globusoma (1996/97 in 1997/98), leta 1997 je na Kulmu kot prvi Slovenec preletel t. i. magično mejo (203 m) in nato v isti zimi osvojil še skupno 1. mesto v posebnem seštevku smučarskih poletov. V sezoni 1996/07 si je priskakal tudi lovoriko na prestižni novoletni turneji, poleg tega je prispeval še viden delež k moštvenima bronastima kolajnama slovenske ekipe na OI v Salt Lake Cityju '02 in nordijskem SP v Oberstdorfu '05.

Ob številnih blestečih trenutkih pa je v svoji karieri doživel tudi več takšnih, ki bi jih najraje pozabil. Kakor je sam dejal, je h koncu kariere ob njegovih letih v največji meri botrovalo tudi pomanjkanje rezultatov v zadnjem obdobju. »Če si že takoj na začetku sezone ne zagotoviš mesta v ekipi, se je potem toliko težje prebiti vanjo. Zadnje zime so bile, kakršne so pač bile, decembri so bili – vsaj pri nas – večinoma brez snega in potem namesto na njem skačeš predvsem po telovadnicah, kar seveda ni isto. Jasno je, da se potem nikjer in nikomur ne moreš pokazati in dokazati,« se je razgovoril Peterka in priznal, da njegova žena Renata ter sin Maj in hčerki Gaja in Stela niso bili najbolj navdušeni, ko jim je zaupal, da ne bo več skakal.

In kaj bo počel v prihodnje? »Ne vem še, o tem se še dogovarjam. A rad bi ostal v športu, najraje seveda v tem,« je 32-letni Moravčan poudaril, da bi si želel tudi po koncu kariere v takšni ali drugačni vlogi delati v smučarskih skokih, ki so mu dali veliko in katerim je tudi sam dal ogromno. »Če sem odkrit, še nisem povsem dojel, da je zares vsega konec. Ne, zagotovo bom še kdaj skočil,« je še dejal Peterka. Če ne prej, se bo na vrh zaletišča spet povzpel enkrat junija ali julija, ko mu bodo na kranjski skakalnici pripravili poslovilno tekmo, dostojno šampionu, kakršnih v Sloveniji ni bilo veliko …