Pungertar je pri Janusu zdaj številka ena

Smučarski skakalec Matjaž Pungertar je vknjižil eno izmed skupno dveh slovenskih zmag na tekmah poletne velike nagrade FIS.

Objavljeno
28. september 2013 10.26
Miha Šimnovec
Miha Šimnovec
Ljubljana – Slovenski smučarski skakalci se lahko ob drugih vrhunskih uvrstitvah v tem poletju pohvalijo tudi z dvema zmagama za veliko nagrado FIS. Prvo je avgusta v Hakubi prinesel Jernej Damjan, ki bi si z jutrišnjim uspehom v Hinzenbachu (prenos na ORF1 od 13.45 naprej) že pred finalom v Klingenthalu zagotovil končno 1. mesto v tem tekmovanju, z drugo je v nedeljo v Almatiju navdušil Matjaž Pungertar.

Vse boljši reprezentant iz Vrhpolja pri Kamniku je s krstno zmago med elito le še utrdil svoj položaj med vodilnimi skakalci, med katerimi pred zadnjima dvema tekmama v skupnem seštevku poletnega »svetovnega pokala« drži visoko 4. mesto. Čeprav za vodilnim Damjanom zaostaja za 103 točke in bi potemtakem še lahko skočil na vrh, se je že odpovedal lovu nanj, saj bo izpustil tekmo v Hinzenbachu.

»Če bi še bil v igri za končno zmagoslavje, bi se zagotovo odpravil tudi v Avstrijo in Nemčijo, tako pa smo se s trenerji skupaj dogovorili, da bom ta čas raje izkoristil za trening. Strinjam se pač, da imam v nogah dovolj tekem, za nameček naš glavni cilj vendarle ostaja zima,« je Pungertar pojasnil, zakaj ni odpotoval v Hinzenbach, kjer se bodo poskušali – mimogrede – skozi današnje kvalifikacije (17.00) vnaprej uvrščenemu Damjanu na jutrišnji preizkušnji od naših pridružiti še Rok Justin (skupno 20. v VN FIS), Andraž Pograjc (30.), Nejc Dežman (43.), Anže Semenič (60.) in povratnik Mitja Mežnar.

Na vprašanje, v čem se skriva ključ do njegovega uspeha, je 23-letni skakalec iz SSK Mengeš odvrnil, da je s trenerji močno spremenil svojo tehniko. »Zdaj skačem popolnoma drugače kot denimo lani,« je razložil Pungertar, ki je odlično štartal v poletni »svetovni pokal«, saj se je kot tretjeuvrščeni že ob julijskem uvodu v Hinterzartnu zavihtel na zmagovalni oder. Zatem je dvakrat pristal na 9. mestu, nakar se je začel sukati med 27. in 14. mestom. Med udarno deseterico se je znova prebil v Almatiju, kjer je bil najprej sedmi, na drugi tekmi pa je – kot že omenjeno – prvič okusil slast zmage med elito.

»Vmes sem začel res malo pešati, na srečo pa smo odkrili, kaj je bil vzrok za moje slabše skoke. Ugotovili smo, da nisem več tako gibljiv, da sem zakrčen, kar je že od daleč opazil tudi trener Nejc Frank. Ker v ledvenem delu res nisem imel najboljšega občutka, sem se odpravil k maserju Urbanu Jarcu, ki me je dodobra zmasiral. Moram priznati, da me je silno bolelo, bolečine pa sem čutil še dan po masaži. A je zelo pomagalo,« je razkril Pungertar, ki sta ga za skoke navdušila oče Srečo in brat Matej, tudi sam pa je sprva z alpskimi smučmi skakal na t. i. vaških tekmah.

»Oče Roka Benkoviča je nato mojemu predlagal, naj me pripelje na trening v Mengeš. In tako se je leta 2000 vse začelo,« je zaupal Vrhpoljčan, ki se je zelo jezil nase, potem ko je v Kazahstanu izgubil svoj prenosni telefon. Zato si je takoj po vrnitvi v domovino kupil novega, nanj pa ga je med prvimi poklical glavni trener Goran Janus. »Čestital mi je za zmago in mi ob tem dejal, da me je v svojem telefonu s številke 3, na katero me je dal po 3. mestu v Hinterzartnu, premaknil na št. 1. Še lani pa sem bil št. 6, napredek je torej očiten,« je še v smehu dejal Pungertar, ki v prostem času rad pomaga svojemu dekletu Neži, sicer fotografinji, pri slikanju otrok in porok, uživa pa tudi v ribolovu zlatovčic na Bohinjskem jezeru.