Schaffer: Kolajna je velik, a realen cilj

Čeprav so smukači v Chamonixu s tremi uvrstitvami med najboljših 13 spisali novo poglavje v zgodovini slovenskega alpskega smučanja, trener ekipe za hitre discipline Burkhard Schaffer z doseženim ni bil zadovoljen, saj meni, da bi se lahko povzpeli na zmagovalne stopničke.

Objavljeno
03. februar 2011 16.57
Mojca Finc, šport
Mojca Finc, šport
Ljubljana – »Imeli smo velike možnosti za zmagovalni oder,« je razkril svoje pričakovanja. Avstrijski trener verjame v ekipo, ki jo vodi zadnji dve sezoni. Poudarja, da ima ta realne možnosti za kolajno na SP. V moški konkurenci jo je Sloveniji nazadnje prismučal Mitja Kunc; pred desetletjem je bil v slalomu tretji. Edino odličje v hitrih disciplinah je prejel Tomaž Čižman leta 1989. Tokrat se smukači spogledujejo z novim mejnikom. Burkhard Schaffer, ki je včeraj bdel nad fanti na treningu na Nevejskem sedlu, danes pa z njimi že odpotoval v Hinterstoder, na prizorišče zadnjih tekem pred SP, je spregovoril o pripravljenosti ekipe.

Trije smukači med trinajsterico so obetavna napoved za SP v Garmischu.
Strinjam se. Fantje so visoko motivirani. Želijo si vrhunske dosežke, kar je vidno že na treningu. Vesel sem napredka Gašperja Markiča, ki je v Chamonixu smučal prvič in dosegel dober rezultat. Če bo zbrano nadaljeval delo, ima v prihodnosti vse možnosti, da se razvije v zares dobrega smukača. Trdo delo se vedno poplača. Včasih prej, včasih pozneje ... Fantje so dosegli dober ekipni uspeh, a od Andreja Jermana in Andreja Šporna moramo pričakovati več, saj imata potencial za boljše rezultate.

Šporn je to sezono pogosto poudaril, da bi bil brez brezglavih napak v ospredju. Koliko mu manjka do najboljših?
Ne zaostaja prav veliko. Napake so, razumljivo, nezaželene, a ne smemo pozabiti, da se je preobrazil v smukača šele pred štirimi sezonami, vmes pa se je boril še s poškodbami. Njegovi tekmeci imajo precej več – po pet, deset sezon smukaške kilometrine, kot recimo Michael Walchhofer in drugi. Veliko izkušenj je že pridobil, a jih ima malo v primerjavi s tistimi v ospredju. Svojo kakovost je že potrdil – lani z 2. mestom v Kitzbühlu, to sezono pa je pokazal, da sodi visoko s 6. mestom v Bormiu. Na SP je vse mogoče.

Najizkušenejši v ekipi Jerman zaradi težav s smučmi še ni pokazal, kaj je sposoben. Kaj mu manjka do tekmovalne popolnosti?
Vsi vemo, da pri smučanju ni pomembna le tehnika, temveč tudi oprema. Odličen je bil v Wengnu. Tisti dan ga je vse ubogalo, imel je brezhibne smuči, dobro je nastopil že na treningu. Čeprav je proga v Garmischu drugačna od tiste iz leta 2007, bo zaradi prve zmage podzavestno želja po dokazovanju še večja. Če se mu bodo vse prvine sestavile, je v enakem položaju kot Šporn. Oba potrebujeta samo še dober tekmovalni dan.

Na SP prav tisti dan, ko se mora vse iziti, šteje. Mnogim smučarjem je zato lovorika v svetovnem pokalu pomembnejša od kolajne na SP. Kakšen je trenerski pogled na to?
Če to vprašanje zastavite 10 trenerjem, boste prejeli 10 različnih odgovorov. Smukaški globus je zavidanja vreden uspeh zaradi konstantnih rezultatov. Po drugi strani pa je poseben občutek biti svetovni prvak. Takšnih, ki se lahko pohvalijo s tem laskavim nazivom, ni prav veliko. Kariera smučarja zaradi starostne omejitve ni prav dolga, da bi zanj imel nešteto priložnosti. Postati svetovni prvak je zato velika stvar.

Nastope treh smukačev ste že potrdili, za četrto mesto pa se bosta udarila Andrej Križaj in Rok Perko. Slednji je bil pred začetkom sezone polno motiviran za preboj v ospredje, a ni našel prave poti. Kje se je izgubil?
Načrte so mu prekrižale zdravstvene težave. Že na smuku v Bormiu, ki je res zahteven, je začel izgubljati moč. Na progi je zdržal približno 50 sekund, po tem pa je bil izčrpan. V Kitzbühlu se je odpravil na preiskave k zdravniku. Na treningu je hiter, a to ne zadostuje. Tekme štejejo. Na progi moraš biti enakovreden tekmecem po dve minuti in več.

Kaj se dogaja z Alešom Gorzo? Nastopil bo v superveleslalomu. Zanj mogi pravijo, da je eden največjih talentov, a svojega potenciala nikoli ni izkoristil tako, kot bi ga lahko ...
Gorza trenira z ekipo za tehnične discipline, nam se pridruži bolj redko. To sezono smo sodelovali vsega dvakrat ali trikrat. Pri tem vas vprašam, kaj pa je talent? Lahko bi rekli, da je nadarjen Šporn. Je eden najboljših in zna se motivirati kadarkoli in v vseh razmerah. Ne glede na okoliščine ...

Za Šporna so nekdanji trenerji pogosto dejali, da potrebuje več časa za osvojitev določenih prvin kot drugi.
Pri tem je pomembno, da se tega zaveda in zato tudi zagnano dela. Takšno držo bi priporočil tudi talentom, kot je denimo Gorza. Če trdo vadiš, lahko tudi postaneš talent. Seveda je Gorza, če ocenjujemo njegovo smučanje, dober tekmovalec, a za uspešnost potrebuje več kot to.

Kakšna so vaša pričakovanja od fantov?
Smuk v Garmischu je bolj tehničen in ni tako hiter, kot je bil leta 2007, ko je zmagal Jerman. Pravzaprav je precej običajen. Najbolj srečen bom, če bomo dobili kolajno. To je velik in povsem realen cilj. Sicer pa ne pričakujem večjih sprememb na vrhu, favorita sta Didier Cuche in Walchhofer.

Kaj pa neutrudni Ivica Kostelić, ki je slavil prvo superveleslalomsko zmago na Streifu?
Mogoče. A med mojimi favoriti ga ni. Morda je na seznamu koga drugega.