Šef smučarske stroke Miha Verdnik odstopil

Šef strokovnega sveta alpskih reprezentanc Miha Verdnik je odstopil. Pravi, da nepreklicno, ker so razmere za njegovo delo nevzdržne oziroma, da se mora večinoma ukvarjati s stvarmi, ki ne sodijo v stroko.

Objavljeno
07. marec 2011 07.11
Posodobljeno
07. marec 2011 07.11
Vito Divac, šport
Vito Divac, šport
Kranjska Gora – Iz podobnega razloga je pred časom odstopil tudi član strokovnega sveta Janez Šmitek. Smučarski stroki grozi razsulo. Če predsednik alpskega odbora Jure Košir ne bo našel ustrezne zamenjave (zaenkrat se govori o Vladu Makucu), je omenil, da tudi on nima energije na pretek, da bi se boril z mlini na veter. Če posameznik v sistemu nima možnosti, da bi uveljavil svoje zamisli, dvignil delo na višjo raven, predvsem pa speljal začrtano strategijo, je razumljivo, da ponudi odstop. Ni pa nujno, da ta odstop sprejmejo. Odhod strokovnega vodje v času največjih prerivanj znotraj alpskih disciplin je blago rečeno neodgovorna poteza prvega človeka stroke. Še pred nekaj tedni je, pred svetovnim prvenstvom v Garmisch-Partekirhcnu, govoril, da je nov koncept naravnan k dolgoročnemu delu z mlajšimi smučarji in smučarkami ter široko bazo, ki se je v minulem desetletju in pol prepolovila.

Nerazumevanje direktorja zveze in drugih vodilnih ljudi do alpske reprezentance ter finančna podcenjenost programov so zagotovo stresne izkušnje za človeka Verdnikovega kova, vendar puške v koruzo ne bi smel vreči, ker je bila njegova usmeritev dobra, razmišljanje pa podobno strategom programov največjih in najboljših reprezentanc.

Če bo Verdnik odšel po le osmih mesecih dela, bo izgubil vso kredibilnost. Naprej mu lahko vržemo tudi to, kar je upravičeno zameril nekaterim kolegom iz stroke, da hodijo zgolj v službo in jih je strah napredka. Spomniti pa velja tudi na njegov strateški cilj, ki ga je razložil v pogovoru za Delo: »Rad bi, da slovensko smučanje spet zaživi na zdravih temeljih, da bo nosilec vrhunske kakovosti. Ne smemo pa na vrat na nos iskati kratkoročne rešitve, ker bi se lahko hitro vrnili na izhodišče, ko se nam je sistem začel podirati. Strpno in postopoma moramo graditi novo hišo. To je proces, ki bo trajal štiri in več let …«

Le kaj se bo zdaj zgodilo z napovedano prevetritvijo reprezentance na vseh ravneh in novim načinom dela na drugih temeljih, s katerim bi dali naslednicam Tine Maze in novemu rodu mladih smučarjev (predvsem Boštjanu Klinetu) možnost, da do konca razvijejo svoje talente? Razmere v alpski reprezentanci so ta čas morda bolj kritične, kot so bile preteklo pomlad. Trenerji so sicer dobili odpovedi, vendar pa seznama odpisanih še ni. Ta čas je najbolj kritičen prvi mož ekipe za hitre discipline Burkhard Schaffer. Za boljše delo in večje uspehe ima določene zahteve. Če mu jih v zvezi ne bodo izpolnili, bo odšel. Kaj to pomeni za Jermana, Šporna in druščino, si niti ne moremo predstaviti. Trenerji se s takimi reprezentancami, kakršna je ta čas slovenska, neradi pogovarjajo in dogovarjajo. Tudi tega bi se Verdnik kot prvi mož stroke moral zavedati.

Če so ovire prevelike in nepremostljive, bi veljalo pomisliti tudi na to, da se jih da v imenu boljšega jutri odstraniti. To pa je že politika, o kateri mora razmisliti vrh smučarske zveze.