Skakalce bi moral nekdo podžgati

Tekma za pozabo in za premislek tistih, ki vodijo. Ni bila čisto poštena, naši so imeli srečo v prvi seriji, v drugi ne, ampak na vrhu je bil razplet korekten. Ne bi dal roko v ogenj za svetovnega prvaka Davida Kubackega, za drugega Kamila Stocha in tretjega Stefana Krafta pač. Žal mi je Rjojuja Kobajašija.

Našim se je nasmihalo več po prvi seriji, česar ni bilo mogoče pričakovati, na koncu pa so bili slabši, kot smo upali. Vsaj enega sem videl med deseterico najboljših. Slovenski izkupiček na SP je bil v mejah pričakovanj.

Vse smo stavili na Timija Zajca. Bremena ni mogel zdržati in tudi ni bilo realno, da bi ga. Res je, da smo bili tudi v Falunu brez kolajne, ampak smo bili vsaj v ožjem krogu favoritov zanje. Tu nas ni bilo niti blizu že pred SP.

Slovenski skoki ta trenutek temeljijo na prijetnem, toda premehkem vzdušju. Navzven je preveč lepo, takšno izhodišče pa pelje proti povprečju. Ni ognja in nekdo bi moral biti vrag, da bi podkuril vzdušje. V športu brez napetosti, po malem jeze in silne ambicioznosti ne gre.

Glede na razmere, potencial in številčnost v mlajših kategorijah je SP brez kolajne neuspeh. Preveč smo jih osvojili, da bi se zadovoljevali le s solidnimi uvrstitvami. Kolajna pomeni več, ohranja športni sloves, utrjuje panogo v najmočnejši kategoriji športov. Pokaže, kam sodiš.

Skoki so preveč nepredvidljivi, a hkrati omogočajo, da z danes na jutri postaneš zmagovalec. Vesel bom, če bo Peter Prevc še konkurenčen, na Zajca, ki ima potencial, je treba še počakati. A poudarjam, glede na razmere in osnovna izhodišča mora biti Slovenija v ožjem krogu za zmage in kolajne.