Slovenija v srcu Stenmarka in Pärsonove

Še pomnite smučarske legende Ingemarja Stenmarka, Anjo Pärson in Kjetila Andreja Aamodta? Trojica je ta teden gostovala na svetovnem prvenstvu v Åreju skupaj z drugimi nekdanjimi asi belih strmin in se z njimi pomerila na dobrodelni paralelni tekmi, ki jo je dobil Ivica Kostelić. Ste vedeli, da Stenmark še vedno vijuga na smučeh Elan? Ali pa, da vsestranski Kjetil Andre Aamodt z nekdanjim tekmecem Lassejem Kjusom enkrat na teden igra hokej? Tako Stenmark kot Aamodt najbolj uživata v času, ki ga namenita družini, enako Pärsonova. Švedinja vodi podjetje skupaj s soprogo, s katero imata tri otroke.
 

Stenmark tudi danes ne mara pozornosti

Stenmark je v Åre prišel prej, kot je načrtoval. V ciljni areni si ga je na svoji poslovilni tekmi zaželela smučarska kraljica Lindsey Vonn, ki je v zadnjih sezonah kariere lovila njegov rekord 86 zmag v svetovnem pokalu, vendar ji ni uspelo, števec se je ustavil pri 82. Šved je ves teden ostal na prizorišču vrhunca sezone. Običajno ne hodi na tekme, ker ne mara pozornosti.

»Za vas je seveda drugače, vi imate na tekmah delo. Če bi prišel jaz kot komentator, bi bilo to tudi zame v redu, ampak kot gledalec – ne, tega ne maram, raje si tekme ogledam po televiziji,« je dejal 62-letnik, ki še vedno spremlja tekmovalno smučanje na najvišji ravni, vendar o novih rodovih ne ve veliko. Povedal je, da sta Žan Kranjec in Štefan Hadalin dobra smučarja, potem pa v svojem značilnem redkobesednem slogu končal stavek.


 

Križaj še vedno dober prijatelj

Več besed je namenil Sloveniji, pravi, da jo nosi v svojem srcu. Vselej je bila njegov drugi dom zaradi opremljevalca Elana. »Tam imam prijatelje, med njimi je tudi Bojan Križaj. Pogosto se vračam k vam, z Bojanom sva se nazadnje videla lansko poletje,« je razkril. Križaj je pred časom svoje lovorike podaril tržiškemu muzeju, rekoč, da ko je vsak dan hodil mimo njih, jih sploh ni več opazil. »Do svojih odličij čutim enako. Bila so mi pomembna, ko sem še tekmoval. Zdaj pa si jih več ne ogledujem in si govorim, kako dober sem bil. To je preteklost, zdaj živim drugo življenje. Seveda imam rad alpsko smučanje, ampak o svoji karieri ne razmišljam več,« je podobno priznal sogovornik, ki uživa v vsakdanu: »Rad sem z družino, skupaj tudi tečemo na smučeh, rad potujem.«

Pa tekmovalni duh? Mu kdaj manjka, glede na to, da je bil velik, pravzaprav največji zvezdnik tega športa? »Pogrešal sem ga le tisto leto po koncu kariere. Manjkal mi je adrenalin. Pozneje pa nič več,« je odgovoril legendarni Stenmark, ki je v Åreju vzbujal izjemno zanimanje na vsakem koraku.
 

Med kariero si v mehurčku

Podobno izkušnjo ima s tekmovalnostjo Aamodt. »Ko se upokojiš, vse teče zelo naravno, preprosto ti ni več do tega, da bi tvegal življenje. Dve leti poz­neje pa sem ta tekmovalni duh zelo pogrešal. Vendar začneš neko novo poglavje, učiš se živeti na drugačen način. Čez nekaj časa pa več ne razumeš, zakaj ti je bilo to sploh tako pomembno. Med kariero si v mehurčku. Ne, ne pogrešam tekmovalnosti. Za vse pride čas v življenju,« je dejal Norvežan, čigar veliki vzornik je bil prav Stenmark.

»Sprem­ljal sem njegovo kariero in tudi jaz sem hotel tako tekmovati.«Z legendarnim Švedom se je dvobojeval na torkovi dobrodelni paralelni tekmi legend in ga izločil. »Konec osemdesetih sva že tekmovala, pa potem konec devetdesetih. Obakrat me je premagal. V tretje gre rado,« se je smejalo Aamodtu, velikemu športnemu zaprisežencu, ki poudarja, da je najpomembnejša v življenju družina. Oče treh otrok svoje smučarsko znanje širi med gledalce norveške televizije NRK, za katero dela kot strokovni komentator.



Z nekdanjim reprezentančnim kolegom Lassejem Kjusom je še vedno v stiku. Enkrat na teden igrata hokej, že šest let imata tudi televizijsko oddajo Kdo lahko premaga Aamodta in Kjusa? Na svetovnem prvenstvu na Švedskem ga je pri obujanju spominov na svoje začetke omenjal Aksel Lund Svindal, ki se je prejšnji teden športno upokojil. Svindal je v reprezentanco prišel, ko sta tekmovala še oba – Kjus in Aamodt, slednji je bil kapetan ekipe in od njega se je veliko naučil. »Podkupil sem ga, da vam je to rekel,« se je z novinarji pošalil lastnik osmih olimpijskih kolajn in dvanajstih s SP, potem pa z izbranimi besedami opisoval svojega naslednika, enega največjih zvezdnikov belega cirkusa.
 

Vonnova največja zvezda po Tombi

»Od prvega dne je bil Aksel super fant. Z odličnim pristopom, vrednotami, skromnostjo in radovednostjo. Takoj nas je začel premagovati na treningih in z Lassejem sva rekla, dajva se upokojiti, saj ga ne bova mogla več ujeti,« je povedal v smehu in dodal, da je Svindalova najboljša zapuščina način, na katerega je končal športno pot: na stopničkah v družbi svetovnega prvaka Kjetila Jansruda, prijatelja iz reprezentance. »Aksel je vedno pomagal kolegom v reprezentanci. Poudarjal je pomen ekipe.



Govoril je, da so smučarji individualci le tisti dve minuti, ko tekmujejo. Norveška ima bogato smučarsko dediščino. Na SP in olimpijskih igrah smo osvojili 85 kolajn v 30 letih,« je ponosno razkrival 47-letni Aamodt, ki je v svetovnem pokalu zbral 21 zmag.
Koliko je ta šport izgubil z odhodom dveh velikih zvezdnikov Lindsey Vonn in Svindala? »Oba sta bila velikana v hitrih disciplinah. Panogi sta veliko prinesla. Vonnova je največja zvezda po Albertu Tombi, morda je celo več­ja. To je tisto, kar gradi šport. Njena upokojitev je velika izguba, ampak prihajajo novi rodovi – Mikaela Shiffrin in Marcel Hirscher sta prav tako velika zvezdnika. Dolgujemo jima veliko zahvalo. Hvaležen sem Steinu Eriksenu, Jeanu-Claudu Killyju in Stenmarku, da so zgradili ta šport in sem od njega lahko živel tudi jaz. Všeč mi je, da poznam svojo zgodovino, gojim spoštovanje do tistih, ki so jo pisali,« je dejal in dodal, da se mu zdi odlično, da prihajajo mladi smučarski rodovi tudi na najvišjo raven.

Pa dobitnik srebrne kolajne v kombinaciji Hadalin, kaj misli o njem? »Dober smučar je! Izkoristil je prvo številko v slalomu. Lepo je videti, da majhne države osvajajo kolajne. Pa kako srečen je bil! Čestitam Sloveniji!«
 

Pärsonova in Štuhčeva z istim serviserjem

Najlepše spomine v teh dneh v Åreju gotovo obuja Anja Pärson, lastnica šestih olimpijskih kolajn, enajstih odličij s SP, 42 zmag v svetovnem pokalu in dveh velikih kristalnih globusov. Tu je na SP 2007 osvojila štiri kolajne. Tri so bile zlate (smuk, superveleslalom, kombinacija), ena bronasta (slalom), do njih je prišla s smučmi, ki jih je pripravljal slovenski serviser Aleš Sopotnik, ki od minulega pripravljalnega obdobja sodeluje z Ilko Štuhec. »Dobro ve, kako pripraviti hitre smuči za ta hrib. Vesela sem za uspehe Slovenije na tem SP. Slovenija ima v mojih mislih posebno mesto, moji nekdanji serviserji so od tam, pa na začetku kariere sem tekmovala na opremi Elan,« je dejala Pärsonova.



Na SP 2007 pred domačimi gledalci je pustila izjemen pečat, a zanimivo je bilo, da je imela pred vrhuncem tiste sezone veliko skrbi. »Prišla sem po poškodbi, dokazovala sem si, da sem močna. Sezona se ni razpletala dobro, imela sem težave z opremo, iskala sem, v čem je problem. Skrival se je v smučarskih čevljih. Zamenjala sem jih tik pred SP,« je zavrtela čas nazaj. Čeprav je v povsem drugačnem življenjskem poglavju, pravi, da se spominja vseh svojih tekem in še vedno natančno pozna linije.

Kako gleda na svoje rezultate zdaj? Največjo vrednost vidi v stanovitnosti in dokazovanju v vseh disciplinah. »Tudi na OI v Vancou­vru 2010 sem bila v dobri formi, imela sem priložnost za veliko kolajn. A telo ni delovalo, nisem čutila leve noge,« se je spomnila iger, ki jih je zapustila z bronom v kombinaciji. »Bila sem borka, nikoli se nisem vdala,« je povedala, kaj je tisto, kar ji je še danes pomembno.
 

Vez, ki se ne bo nikoli pretrgala

Kdo jo zdaj najbolj navdušuje na belih strminah? »Neverjetno je, kako stanoviten je Hirscher, pa tudi njegov smučarski slog, odzivi v vseh razmerah ... Lindsey in Aksel sta na poslovilnih tekmah pokazala, kako močna sta. Lindsey je v Cortini smučala samo po levi nogi, za konec kariere pa si je prismučala kolajno na SP. Pri dekletih je konkurenca bolj odprta, kot je bila. Mikaela je tista, ki jo hočejo druge premagati, a veliko jih napreduje,« je opisovala, kako vidi beli cirkus v tem trenutku.

Enako kot Aamodt tudi ona komentira smučarske tekme, a za švedsko televizijo. »Dobra stvar pri alpskem smučanju je, da ko si enkrat v svetovnem pokalu, postaneš del družine. Ko se po nekaj letih vrneš, imaš občutek, kot da nisi nikoli odšel. Imamo vez, ki se ne bo nikoli pretrgala,« je dejala švedska smučarska legenda.