Tiskane izdaje
Zg. Brnik – Za najboljšo smučarko sveta Tino Maze je rekordna sezona pozabljena. Že čez dva tedna se bo začelo vse na novo, štartala bo z ničle, kakor sama pravi. Namesto o dobrih poletnih treningih raje govori o napornih pripravah. Drži se tega, da bodo rezultati pokazali, kako kakovostne so bile.
Priprave za olimpijsko zimo so bile najzahtevnejše v njeni karieri, je na druženju med smučarskimi reprezentancami in sedmo silo na dvoru Jezeršek na Zgornjem Brniku potrdila Mazejeva, dobitnica velikega kristalnega globusa minulo zimo. »Andrea je stremel k temu, da na vsakem treningu še kaj doda in malenkost spremeni. Čutim, da sem še močnejša kot lani, kar so zagotovo dobri obeti. Veselim se zadnjih treningov, na katerih se bom ukvarjala še s finesami, ki jih je treba izpiliti,« je razmišljala Korošica.
Uvodni veleslalom sezone v Söldnu kot vsako leto že nestrpno pričakuje. »Veselim se začetka nove zgodbe. V olimpijski sezoni je še večji izziv pokazati se v dobri luči. Že nastopi v Vancouvru so mi dobro uspeli, a manjkalo je nekaj zlatega s tistimi izgubljenimi stotinkami. Motivacija je na visoki ravni, a ne bom se obremenjevala s kolajnami. Tudi v prejšnji sezoni se nisem. Raje sem se ukvarjala s svojim gibanjem med vratci. To je tisto, kar me najbolj zanima in kar hočem izpiliti do perfekcije,« je poudarila Korošica, ki se je lani v svetovnem pokalu 24-krat povzpela na stopničke.
Terene v Sočiju, ki bo februarja gostil olimpijske igre, z izjemo smukaške proge, ne pozna. »Treba je biti pripravljen na vse. Edini pravi recept je iti iz trenutka v trenutek. Sicer pa sem na smukaški progi imela dober občutek. Kakšen bo, denimo, slalom ali veleslalom, pa ne vem. V cilju sem lani nesrečno trčila s kamermanom. Spomin ni prijeten, mišice so še danes zategnjene, čutim, da mi je ta trk pustil posledice. Skratka, z olimpijskim prizoriščem imam kar nekaj neporavnanih računov,« je dejala.
Pred dnevi je na družabnem omrežju twitter zapisala, da je strah njen vsakodnevni prijatelj. Pogosto je razkrila, da jo je strah hitrosti, tudi padcev. »Vsak dan me je česa strah. Morda sem tudi zato tako uspešna, ker sem šla čez toliko stvari, ki sem se jih bala. Zavedam se strahu in vselej si skušam odgovoriti, zakaj se nečesa bojim in koliko je ta strah sploh realen,« je razmišljala 30-letna smučarka.
Da se je močno dotaknejo spremembe, je potrdil tudi prihod novega člana v ekipo, ternerja Walterja Ronconija. »Navežem se na tiste, ki jih poznam več let in lažje mi je delovati s takimi, kakor s kom novim. Še vedno težko rečem, da sva z Walterjem dosegla raven, na kateri bi komunikacija tekla brez dvomov. To se mi zdi normalno in to sem sprejela. Čas za spoznavanje je mimo in upam, da se bomo v sezoni razumeli,« je dejala Mazejeva.
Veliko zaupnico pa je našla v fizioterapevtki Nežki Poljanšek. Sodelovali bosta približno enak čas, kakor v minuli sezoni. »Z Andreo v pripravljalnem obdobju ustvariva obsežno, pravzaprav največjo bazo, ki je potrebna za vse napore pozimi; skratka, da fizično zdržim ves tekmovalni ciklus. Z Nežko pa se spuščava v podrobnosti. Ker sem precizen človek, mi takšni detajli zelo veliko pomenijo, saj tako dobro začutim svoje telo. Če mi kaj ne ustreza, morda Andrea tega navzven ne vidi. Na tovrstnih stvareh potem delava z Nežko,« je povedala Mazejeva, ki stremi k temu, da bi se smučarsko približala moškim.
»V veleslalomu se jim lahko ženske v določenih razmerah zelo približamo. Na treningu v Portillu sem dobila te informacije, kar me zelo motivira. V drugih disciplinah pa smo močno zadaj. Sicer pa imajo moški še eno prednost; ne delujejo s čustvi. Tu vidim bistveno boljšo funkcionalnost v športu. Na nek način so zato moj vzor,« je misli strnila Mazejeva, ki bi z olimpijskim zlatom bržkone uresničila vse karierne cilje.
