Ulaga upa, da vendarle niso izgubili kompasa

Ljubljana – Primož Ulaga, novi predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS), si je za eno od prvih nalog po izvolitvi zadal pregled finančnega stanja, pri čemer bo še posebej pod drobnogled vzel višino plač uslužbencev. Z nekaterimi številkami se je soočil že včeraj in spoznal, da so odločno previsoke, zato jih bo potrebno znižati.

»Ker je treba najprej pomesti pred lastnim pragom, bi bilo primerno, da bi se uvodoma lotili notranjih rezerv. Treba se je pač prilagoditi na zahtevne razmere in zmanjšati določene stroške, da bomo lahko mirno jadrali naprej,« je Ulaga presodil, da bi lahko določene pogodbe predstavljale težave.

Na vprašanje, kolikšni so ti stroški oz. koliko bi lahko pridobili iz notranjih rezerv, je odvrnil, da je o tem še prezgodaj govoriti. Ni hotel razkriti niti tega, na koga letijo očitki o previsokih plačah, čeprav ni skrivnost, da naj bi se nanašali predvsem na direktorico zveze Barbaro Kürner Čad in poslovnega direktorja Andraža Kopača.

»Ko bom imel vpogled v stanje, se bom odločil in predlagal določene rešitve. Upam, da jih bodo sprejeli. Če pa mi bodo zavezali roke in mi nagajali, sploh tisti, ki še niso ničesar naredili za zvezo, na tem položaju ne bom dolgo vztrajal,« je dal jasno vedeti novi predsednik SZS, ki si v dobro smučarije želi, da tisti, ki jih ima v mislih, le niso izgubili kompasa in da bo na koncu prevladal razum.

Kürner Čad: Vlada demagogija

Barbara Kürner Čad se brani, da glede zniževanja administrativnih stroškov že ves čas vlada demagogija. »Najlažje je reči, da so plače previsoke in da je ljudi preveč. Zvezo je treba pogledati kot celoto in videti, kaj potrebuje za delovanje. Ničesar ne prikrivamo, ljudje še komaj zmorejo opravljati svoje delo, imamo enega tržnika, enega predstavnika za javnost ... Lahko pa še te ukinemo. Dejstvo je, da bo treba več narediti pri pridobivanju pokroviteljev,« je direktorica SZS zaupala, da so plače solidne in že dve leti enake. »Število sodelavcev je res veliko, pogodb z zvezo jih ima sklenjenih več kot sto,« je priznala Kürner Čadova, ki je na zvezo prišla kot namestnica nekdanjega predsednika Tomaža Lovšeta. Ker so jo pozneje potrdili kot direktorico, bo še naprej opravljala svoje delo, pogodba s SZS pa jo veže do leta 2014.

Ulaga je v zadnjih dneh večkrat ponovil, da si želi model vodenja nordijskih disciplin, ki se je pod njegovo taktirko izkazal za uspešnega, prenesti še na preostale panoge. Ob tem je Ljubo Jasnič, predsednik odbora in zbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo, razkril, da so proračun za sezono 2012/13 v višini 1.290.000 evrov že pokrili, potem ko so pred kratkim pridobili še 200.000 €. Vanj so zajeti programi skakalcev, skakalk in nordijskih kombinatorcev, plače trenerjev, najemi, registracije in servisi vozil ter tudi iz tabele razviden razmeroma visok dolg, ki so ga v prejšnji sezoni pridelali predvsem na račun (pre)dragega voznega parka in nagrad. »Ko bosta začeli v Planici delovati srednja in velika skakalnica, ki ju bodo odprli 14. oktobra na poletnem DP, nam bo še veliko lažje, saj nam ne bo treba več na drage priprave v Skandinavijo,« Jasnič optimistično zre v prihodnost.

Tekači nižali nagrade

Mitja Praznik, predsednik zbora in odbora za tek, je ocenil, da so največja težava njihove panoge finance. »Imamo premalo denarja za normalno izvajanje programov, saj se nam je proračun precej zmanjšal. Manevrskega prostora za rešitev te težave je dovolj, na dresih imamo še vedno prostor za sponzorja. Zaradi obljubljenega krčenja proračuna smo bili pri pripravi za novo sezono v dvomih, ali izplačati nagrade za prejšnjo sezono po predvidenem scenariju ali jih zmanjšati, na koncu smo jih oklestili za 20 odstotkov, minimalni so zdaj mladinski programi. Za novo zimo sicer proračuna še nimamo povsem potrjenega, saj zbor za teke ni sprejel predloga o krčenju za okoli 37 tisoč evrov, marveč je zahteval, da ostanemo pri 587 tisoč €. Bi pa vsekakor potrebovali še vsaj 80 tisočakov, da bi reprezentance nemoteno delovale. Za novo sezono še ni do konca dorečen vozni park, ki je lahko pomemben del proračuna. V preteklosti smo bili sicer sila vzorni pri finančnem poslovanju, v pisarni imamo le enega profesionalca, Marko Gracer kot vodja panoge in hkrati trener pa je ves čas na terenu in zaradi opravljanja dveh poslov ne more sedeti v pisarni.«

Predsednik alpskega zbora in odbora Janez Dekleva upa, da bo Ulaga znal modro presoditi, kje in kako je smotrno vleči poteze, da bodo te učinkovale tako na kratki kot na dolgi rok. »SZS kot sistem funkcionira in ima ustaljene načine prakse, zato bo treba v reorganizaciji ukrepati pametno. Programi in ekipe so potrjeni, odločitve tik pred zdajci najbrž ne bodo imele pravega učinka. Dejstvo je, da so alpske discipline najbolj podhranjene na področju športnih objektov in poligonov. Smo zgolj gostujoča panoga. Zato si želimo tesnejšega partnerstva, terene, ki bodo primerno zasneženi in varnostno ustrezni. Treba je poskrbeti za dolgoročen razvoj, optimizacijo poslovanja, jasno povedati, koliko stroškov prenesemo in pogledati, kaj bomo počeli po letu 2014,« je naštel. »Tina Maze ima s SZS podpisano pogodbo za to sezono. Brez nje si ne moremo predstavljati slovenskega smučanja in jasno je, kako visoke so njene ambicije. Primož kot nekdanji športnik gotovo pozna to psihologijo, zato se bo znal prav odzvati in stvari voditi v pravo smer.«

Krediti in vračila ...

V taboru slovenskih biatloncev so zadovoljni, da se je končalo t. i. brezvladje. »Mogoče se to ne zdi komu pretirano pomembno, a že zadnji pripetljaj, ko brez podpisa predsednika zveze nismo mogli dobiti na lizing novega kombija, jasno razkriva, da je vedno pomembno imeti hierarhijo postavljeno z vrha,« je omenil Tomaž Šušteršič, ki pri biatlonu skrbi za stike z javnostjo. Si pa biatlonci želijo tudi navzočnost Primoža Ulage na Pokljuki, ki bo pozimi gostila svetovni pokal.

Je pa zanimivo finančno poročilo SZS za minulo sezono, ki smo ga pridobili pri krovni organizaciji. Alpskim disciplinam naj bi po njem ostalo kar 121 tisoč evrov, vendar gre večji del tega zneska nato za pokritje dolga iz preteklosti – po sklepu SZS izpred nekaj let so namreč letno dolžni vračati 100.000 evrov. Ob nordijcih sta proračun minulo zimo krepko presegla tudi ŠRC Pokljuka, kjer velik minus letno nastaja zavoljo vračilo kredita, ter kranjski skakalni center, ki je moral minulo sezono vrniti Fundaciji za šport denar za postavitev razsvetljave na prizorišču.