Upor na beli ladji obeta poraz vladajočih

Ljubljana – Kako narediti smučanje boljše, atraktivnejše in medijsko zanimivejše, predvsem pa varnejše, je tema, o kateri veljaki tega športa modrujejo že tri desetletja. Od začetka osemdesetih let, ko so bambusove oziroma lesene slalomske kole zamenjali pregibni plastični, do Vogrinčevega »KO slaloma« ter smuči s poudarjenim stranskim lokom.

Poskusi sprememb so vselej sprožili veliko polemik in prerekanj, ker je FIS ena najbolj konzervativnih in okostenelih športnih organizacij. V 50 letih so izvedli le dve ali tri »revolucionarne spremembe«, ki pa so jih vselej narekovali ali pač zavirali velesili Avstrija in Švica ter največji proizvajalci. Po številnih hudih poškodbah v zadnjih letih so pri FIS pripravili spremembe pravil za varnejše smučanje, da se ne bi ponavljale zgodbe Janice Kostelić, Jean-Baptista Grangea, Benjamina Raicha ter mnogih drugih smučarjev, ki so si brez padcev strgali križne vezi zaradi nevzdržnih obremenitev.

Nevarnosti v smučanju so preiskovali na univerzah v Salzburgu in Oslu. Po petletni raziskavi, ki jo je vodil salzburški prof. Erich Müller, so ugotovili, da so sile v veleslalomu in smuku preveč obremenjujoče oziroma da bo za varnejše smučanje treba spremeniti dolžino smuči in stranskega loka. Teste so v zadnjih petih sezonah kot predtekmovalci opravljali nekdanji vrhunski smučarji. Miller in njegova ekipa so se v pogovorih s 63 smučarji, trenerji in strokovnjaki s področja izdelave opreme osredotočili na zmanjšanje hitrosti in odziv opreme, pri tem pa so se zaradi omejenih sredstev malo manj posvečali drugim vzrokom poškodb, kot so denimo padci.

Že v prihodnji sezoni naj bi najmanjšo dolžino moških veleslalomskih smuči z zdajšnjih 186 cm podaljšali na 195, pri ženskah pa s 180 na 188. Z manjšim stranskim lokom in nastavitvami podložne plošče pa želijo podaljšati radij zavoja pri moških s 27 na 35 m in ženskah s 23 na 30 m ter zmanjšati sile. Kar 80 odstotkov smučarjev in smučark je proti spremembam. Tako spontanega in ostrega protesta kot v Söldnu FIS še ni doživela. Nosilci protesta Bode Miller, Didier Cuche in Aksel Lund Svindal menijo, da so nova pravila korak nazaj v razvoju, da bodo odvrnila mlade od tega športa oziroma da ne bodo prispevala k boljši varnosti.

Slovenski trener tehničnih disciplin Marko Jurjec, ki sicer podpira protestnike, meni, da bi lahko varnost izboljšali s postavitvami in izbiro terenov. »Zdaj postavljamo proge šablonsko, z metri, kot da ne bi imeli zamisli. Meni se zdi veliko bolj sporno, da iz prog delajo drsalnice, zaradi katerih pokajo vezi. Z malo manj vode bi lahko bile, tako kot v evropskih pokalih, enako dobre za večino smučarjev,« je obrazložil drugo plat zgodbe. Alpsko smučanje je po številu težkih poškodb ta čas med najbolj nevarnimi športi na svetu. Pa vendarle: ne glede na to, kako se bo zgodba o novih pravilih končala, je pomembno, da se je v smučarskem športu rodila nova zavest, da so neposredni udeleženci dvignili glas proti enostranskim in po svoje nazadnjaškim pravilom, ki zavirajo razvoj. Tone Vogrinec, član IO za alpsko smučanje pri FIS, meni, da se je smučanje med vsemi športi najmanj spreminjalo in sledilo razvoju. Zato je prepričan je, da bo Gianfranco Kasper tokrat popustil. Upor na beli ladji je prevelik, da bi ga kar tako ignorirali.