Smukači v nogah še nikdar toliko kilometrov

Andrej Šporn je zelo zadovoljen z novimi smučmi, z njimi ima tudi v veleslalomu manj težav.

Objavljeno
10. oktober 2014 02.26
Smučar Andrej Šporn vadi na napravi power plate v Ljubljani 11. Julija 2013.
Špela Robnik, šport
Špela Robnik, šport
Ljubljana – Kljub finančnim grožnjam in omejitvam so slovenski smučarski reprezentanti za zdaj uspešno spravili pod streho načrtovani osnovni trening za sezono. Kot je povedal trener za hitre discipline Peter Pen, so kljub slabim obetom v smuku lahko naredili največ kilometrov doslej. Na Hintertuxu zdaj pride na vrsto veleslalom.

Snežne razmere na južni polobli in tudi na evropskih ledenikih so to poletje smučarjem povzročile mnogo sivih las, a v slovenski reprezentanci so bili po vrnitvi iz Čila zadovoljni. »Ko smo prišli dol, je bilo sicer stanje katastrofalno, snega ni bilo in bolj kot s smučanjem bi se lahko ukvarjali z vrtnarjenjem. A nato je že v naslednjih dneh padlo dovolj snega, ostale ekipe pa so se preselile drugam. Mi si tega zaradi omejenih financ nismo mogli privoščiti. Ostali smo sami, nikomur se nam ni bilo treba prilagajati, lahko smo trenirali tudi po ves dan. Nisem še doživel, da bi lahko v enem dnevu naredil osem voženj smuka, dolgih 1:20. To je res veliko,« je pripovedoval vodilni smukač zadnjih let Andrej Šporn.

Priprave je ocenil kot dobre, tudi na tekmah južnoameriškega pokala se je izkazal. Z dvema zmagama je izboljšal točke FIS, na prvi tekmi svetovnega pokala bo tako lahko imel štartno številko 31. »Smuk je bil že na precej visoki ravni, imam pa zagotovo še veliko dela s superveleslalomom. Glede na mojo visoko štartno številko še ne smučam dovolj dobro,« je priznal smučar, ki mu tehnične prvine nikdar niso šle najbolje od nog, so mu pa veleslalomsko vadbo precej olajšale Stöcklijeve smuči, na katere je presedlal pred novo sezono. »Zelo sem zadovoljen. Že spomladi sem nove smuči dobro osvojil in lahko v Čilu hitro začel s treningi in izbiro modelov. Zlasti v superveleslalomu je razlika očitna, precej bolj mi ustrezajo,« je še dejal Kranjskogorec, ki je lahko na južni polobli uresničil svoje načrte tudi zavoljo dobre telesne pripravljenosti. V kondicijski trening je letos vključil še več vadbe na napravi, ki se imenuje vibracijska plošča (power plate), učinki pa so bili na snegu že vidni.

To je potrdil tudi Pen in pohvalil fante za vzdržljivost. Resda je imel z zdravjem nekaj težav Boštjan Kline, ki je zaradi vrtoglavice in glavobola izpustil nekaj dni treninga, a se nato hitro priključil reprezentančnim kolegom. »Imel je težave z višino, prvič po enem letu se je spopadal s smučarskimi napori. Zagnal se je kot vsi drugi, vmes teden dni počival, toda zadnja dva tedna je nato treniral normalno in nadoknadil zamujeno. V začetku smo bili nekoliko previdni, saj nismo vedeli, kako se bo odzval, a je dobro prenašal napore, ni bilo več videti posledic poškodbe ali izpada treninga,« je dejal Pen, o drugem rekonvalescentu Roku Perku pa povedal, da je bil nekoliko nestrpen, ker je bil ponavadi na pripravah na južni polobli najhitrejši, tokrat pa so ga drugi prehitevali. »Preizkusil je, ali bo noga zdržala ali ne. Trudil se je, a ni bil tako v ospredju kot v prejšnjih letih, A pomembno je, da ni čutil bolečin,« je še povedal nekdanji slovenski reprezentant in trener v hrvaški reprezentanci ter bil zadovoljen s končno sliko v Čilu. »Temelje smo ustvarili, naredili smo rekordno število kilometrov na smukaških smučeh in tega nam ne more nihče odvzeti.«

Danes se zanje že začenja jesenska vadba, ki ponavadi ne postreže z ravno ugodnimi razmerami, a na Hintertuxu, kjer so tudi slovenska dekleta, za zdaj kaže dobro. V načrtu je več treninga tehničnih disciplin, tudi kakšen dan superveleslaloma, da ohranijo stik s hitrostjo. Pen si želi, da bi na evropskih ledenikih zbrali še vsaj 20 do 25 dni treninga, nato pa jo pred prvimi tekmami čim prej popihali v ZDA.