Veleslalomska rešitev – carski rez

O slovenskem veleslalomskem mrku, katastrofalnih rezultatih v zadnjih sezonah ter neprofesionalnem pristopu posameznikov k treningu in delu nasploh je bilo že veliko napisanega, vendar iz začaranega kroga povprečja, kot je pred časom stanje opisal starosta slovenske stroke Filip Gartner, tudi letos ni videti izhoda. Slovenci so v zadnjih dveh sezonah le dvakrat osvojili točke svetovnega pokala – Aleš Gorza in Janez Jazbec decembra leta 2009 v Val d'Iseru, od zadnjih veleslalomskih stopničk Uroša Pavlovčiča (Vitranc) pa je minilo že celo desetletje.

Šestindvajseto mesto Matica Skubeta v Garmischu slike klavrnega veleslaloma ne bo niti za pikico popravilo, prav tako, kot ga ni 23. mesto Gorze pred dvema letoma v Val d'Iseru in smučanje blizu točk Janeza Jazbeca, Mihe Kürnerja in Gorze v svetovnem pokalu. So pa medli prebliski mladih zagotovo opora razmišljanju prvega moža alpskega smučanja Jureta Koširja, da ima Slovenija navkljub vsemu veleslalomski potencial in dovolj talentov, ki potrebujejo predvsem dobrega trenerja. Kakšnega profila, ni želel povedati, iz Koširjevih besed pa je razbrati, da bo po koncu letošnje sezone prišlo do carskega reza v strokovnih štabih vseh selekcij.

Vendar pa niso le trenerji sedanjega rodu krivci za porazno stanje, kakršnega v zgodovini slovenskega veleslaloma še ni bilo. Velik delež imajo tudi smučarji in smučarke, ki za konkurenco ne zaostajajo samo v znanju, ampak tudi v kondicijski pripravljenosti in razumevanju profesionalizma na najvišji tekmovalni ravni. Predvsem pa jih zavira napačna filozofija: po najkrajši poti do uspeha. V smučanju bližnjic pač ni.

Žal se »veleslalomska invalidnost«, ki ji lahko rečemo tudi zanemarjanje smučarske osnove, na kateri se gradita tako slalom kot hitre discipline, počasi širi po vseh selekcijah – moških in ženskih. Če denimo Gorzi ne ustreza v svetu priznani trener Burkhard Schaffer (tekmovalno je izpilil zadnja smukaška prvaka Johna Kucero in Erika Guaya), ki je sicer znan po železni disciplini in trdemu delu, je pač to njegov osebni problem. Ne more pa to biti vodilo Jazbecu, Kürnerju in Skubetu, ki bi se pri Schafferju in njegovih fantih lahko naučili veliko.