Srce legendarnega Finca je prenehalo biti v noči z nedelje na ponedeljek. Novico o smrti enega od najboljših smučarskih skakalcev v zgodovini tega športa, ki je preminil v 56. letu, je danes sporočila njegova (zadnja) žena Pia. Zakaj je umrl, še ni znano. Vodja finskih skokov Mika Kulmala je razkril, da je bil že dalj časa bolan. Toda še konec lanskega novembra si je Nykänen kot posebni gost v živo ogledal obe skakalni tekmi za svetovni pokal v Kuusamu, kjer je imel nato koncert. Po koncu blesteče športne poti, na kateri je osvojil vse, kar se je dalo, se je preživljal s petjem. Mimogrede: ko je Finska 6. decembra lani praznovala 101. obletnico neodvisnosti, je glasbeni dvojec Yksi Totuus (Ena resnica) z Mattijem izdal pesem Suomi (Finska). V zabavnem videospotu, ki so ga posneli v njegovem rojstnem kraju Jyväskylä, nekdanji skakalni as med drugim poje: »Finska najboljši kraj na svetu je, tukaj sem se rodil, tukaj bom tudi umrl ...«
Vitrina, polna lovorik
Čeprav se v zadnjem obdobju ni počutil najbolje, je bil še vedno precej dejaven na koncertnih odrih. Toda v septembrskem pogovoru za finski časnik Ilta Sanomat je razkril, da ne pomni, kdaj je bil nazadnje tako izčrpan in uničen. Čedalje pogosteje ga je spremljal glavobol. Jeseni so zdravniki odkrili, da ima sladkorno bolezen, zaradi česar je redno prejemal injekcije inzulina.
Nykänen je na skakalnicah in letalnicah osvojil tako rekoč vse. Že pri 18 letih se je ovenčal z naslovom svetovnega prvaka (Holmenkollen 1982), v sezoni, ki je sledila, se je veselil prvega od štirih velikih kristalnih globusov. Končne zmage v skupnih razvrstitvah svetovnega pokala si je priskakal še v zimah 1984/85, 1985/86 in 1987/88, leta 1984 se je tudi prvič povzpel na Olimp – na veliki napravi v Sarajevu.
Razred zase je bil na olimpijskih igrah v Calgaryju 1988, na katerih je v svojo korist odločil obe posamični tekmi, za nameček je prispeval še levji delež k moštvenemu zmagoslavju Fincev. Takšen podvig ni uspel še nobenemu drugemu skakalcu. V svetovnem pokalu je nanizal kar 46 zmag; več jih je dosegel le Avstrijec Gregor Schlierenzauer (53). Mattijevo bogato vitrino krasita tudi lovoriki za končni prvi mesti na novoletni turneji (1982/83 in 1987/88), bil je tudi svetovni prvak v poletih in večkratni svetovni rekorder (s 182 metri in 185 metri v Oberstdorfu leta 1984 ter 187 in 191 metri v Planici leta 1985).
Že med kariero je marsikdaj pregloboko pogledal v kozarec. Nemalo je anekdot, da se je na skakalnico odpravil skorajda naravnost iz nočnega lokala in kljub temu skočil na oder za najboljše, če ne celo na vrh.
Brezno odvisnosti
Na žalost po tistem, ko je leta 1991 postavil smuči v kot, ni prenehal popivati. Zaradi pogostih prepirov z ženami se je večkrat znašel na straneh črne kronike, nekajkrat celo za rešetkami. »Pekel verjetno ni tako strašen, kot je bilo dolgo moje življenje,« je Nykänen pred leti povedal za nemški časnik Die Welt, v katerem se je dotaknil tudi svoje odvisnosti od alkohola.
»Bil sem zelo mlad, ko sem postal uspešen. Dolgo sem bil v središču pozornosti, mediji so se trgali zame, česar sem imel vrh glave. Bilo je preprosto preveč vsega! Potreboval bi pomoč. Ker sem bil nesrečen, sem začel graditi zid v sebi. Začel sem piti, da bi pozabil. Kadar pijem, se počutim, kot da bi bil v mehurčku,« je pojasnil legendarni Finec, ki je s pomočjo športnega novinarja Egona Theinerja leta 2003 izdal avtobiografijo s pomenljivim naslovom Pozdravi iz pekla. Tri leta pozneje so o njem in njegovem razvpitem življenju posneli film Matti, o katerem nam je v Žireh, kamor ga je prišlo gledat veliko ljubiteljev skokov, na kratko odvrnil, da ni avtor tega.
Legenda
Danes je – kot je nekdo zapisal v komentarju – še zadnjič poletel eden od boljših skakalcev v zgodovini, če ne celo najboljši. Ko smo pred leti moravškega orla Primoža Peterko vprašali, kdo je zanj številka ena – Nykänen ali Schlierenzauer –, je odgovoril takole: »Že zaradi različnih obdobij, v katerih sta tekmovala, ju je težko primerjati. A bi se vseeno odločil za Mattija, ker je zame večja legenda. Že to, da ga je prišlo na veteransko prvenstvo v Žireh občudovat več tisoč ljudi, veliko pove o tem, kako zelo je (bil) priljubljen.«