Zmrznjen kazalec podira Fakove načrte

Ko se v slovenskem biatlonskem taboru ozrejo k zadnjemu svetovnemu prvenstvu, pred dvema letoma v Koreji, se jim vedno prikaže nasmešek na obrazu. Takrat so namreč po dolgih in vztrajnih poskusih le dočakali uvrstitev katerega od naših reprezentantov na oder za najboljše tri.

Objavljeno
26. februar 2011 01.03
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport
Pokljuka – Teja Gregorin je osvojila srebrno kolajno na 15-kilometrski tekmi, visoka pričakovanja pred letošnjim vrhom sezone, šampionatom v Rusiji, pa so razumljiva tudi zavoljo lanskih odmevnih nastopov na OI. Takrat je Jakov Fak še za Hrvaško osvojil bron, zdaj je slovenski reprezentant, odhoda na SP, ki se ga je tako veselil, pa ne pričakuje povsem spokojno. Na zadnji tekmi pred dnevi v ZDA mu je močno zmrzoval kazalec na desni roki.

»To se mi seveda ni zgodilo prvič, podobne težave vedno znova spremljajo biatlonce ob nastopih v zelo hladnem vremenu. Toda tokrat je drugače kot ponavadi, saj je prav ta prst, s katerim sprožam strele, po vrnitvi v domovino počrnel. Očitno gre za posledico zmrzovanja na nekaj tekmah zapored,« pravi naš vodilni adut v moški konkurenci, ki pa zdaj ob treningu dnevno namenja pozornost različnim terapijam.

»Storili bomo vse, da bi Jakov lahko nastopil na vseh tekmah svetovnega prvenstva. Prav zato smo se povezali z različnimi strokovnjaki iz zdravstva, pomaga mu tudi svetovno priznani bioenergetik Zdenko Domančič, na Inštitutu Jožefa Štefana smo obiskali tudi hiperbarično komoro za zdravljenje ozeblin. Seveda si želim najboljši možni razplet, toda zdravja nikakor ne kaže tvegati. Pomislite, da bi ostal brez prsta,« se zaveda tudi možnega črnega scenarija trener Uroš Velepec, ki nam je že lani dejal, da v nikakršnem primeru ne bi dovolil Petri Majdič olimpijskega nastopa po tako nesrečnem zdrsu v jarek ob progi …

Tako Velepec kot tudi drugi v slovenskem taboru pa so precej bolj vedri, ko se beseda zasuče okrog Teje Gregorin. Naša vodilna biatlonka na tako visoki ravni pripravljenosti ni bila še nikdar, med pokljuškimi pripravami je za en dan »skočila« v Sarajevo in tam prepričljivo osvojila naslov svetovne vojaške prvakinje, v Rusiji pa bo branila srebro iz Koreje. »Največ rezerve občutim pri hitrosti na strelišču. Moram malce več tvegati, kajti škoda je ne izkoristiti zares dobre frome,« pravi očitno udarni adut slovenske vrste na SP, pred katerim so si v vodstvu reprezentance zastavili visoke cilje.

Spogledujejo se kajpak vsaj z eno kolajno, sicer pa so si začrtali eno uvrstitev med najboljših 5, dve med 10, štiri med 20, ter štafetno med 5. V soboto, 12. marca, predzadnji dan prvenstva, pa bi radi imeli vsaj dva tekmovalca na skupinskem štartu.