Tiskane izdaje
Maribor - Veleslalom za Zlato lisico na Mariborskem Pohorju je lahko tudi rezultatsko navdušil slovenske ljubitelje alpskega smučanja, saj se je kar trojica domačih lisičk dokopala do točk. Osmouvrščena Ana Drev je še petič v sezoni končala v elitni deseterici (njeni najboljši uvrstitvi ostajata šesti mesti iz Killingtona in Semmeringa), Ilka Štuhec je s 14. mestom vpisala svoj daleč najboljši veleslalomski dosežek v karieri - pred tem boljša kot 22. še ni bila -, tudi Tina Robnik je na 19. mestu izenačila svoj najboljši rezultat te tekmovalne zime (enako uspešna je bila na ledeniški uverturi v Söldnu).
»Po dveh dobrih predstavah sem kar zadovoljna s svojim smučanjem. Nisem sicer še na ravni nekaterih drugih tekmovalk, nimam pa občutka, da bi bila zelo oddaljena od njih, in menim, da se mi lahko kmalu poklopi. Vem, kjer je ta mali manjkajoči korak, a je težko dosegljiv. Ne moreš kar reči, tako se bom odločila in potem to storila. Poklopiti se mora veliko malenkosti, delam na tem, da se to zgodi,« je STA povzela izjavo Drevove, navdušene nad občinstvom, saj »takšno tekmo težko najdeš drugje v svetovnem pokalu.«
Ilka Štuhec: Skoraj vse je šlo kot namazano. Foto: Tomi Lombar/Delo.
Morda še zadovoljnejša je bila Štuhčeva, sicer specialistka za hitri disciplini, ki pa bo jutri nastopila tudi v slalomu: »Skoraj vse je šlo kot namazano, nastopa resda nista bila idealna, me pa zelo veseli, da gre na bolje, še posebej v tako čudovitem vzdušju. Trenirala sem tudi tehnični disciplini, samozavest se pozna tudi na mojem smučanju. Poznam veliko večino ljudi tukaj, tekmovati v takšnih okoliščinah je super, škoda, da nismo večkrat letno tukaj.«
Tina Robnik je bolj zadovoljna s finalnim nastopom. Foto: Tadej Regent/Delo.
Slovenski uspeh je dopolnila tudi Robnikova: »V finalu je bila v zgornjem delu razdalja med vrati nekoliko manjša kot na prvi progi, a je bil ritem dober. Tudi v srednjem delu se je dalo dobro spustiti, v strmini pa je bilo treba spuščati pod kolom, saj je bila postavitev bolj dirkaška. S finalom sem zadovoljna, saj sem našla pravi zavoj; na prvi progi se namreč nisem najbolje znašla, saj so bile razdalje med vrati daljše in sem preveč pritiskala, tako da mi smučka ni stekla. Nato sem to spremenila in celoten drugi nastop se mi je bolj posrečil. Ne vem, ali je Tinino slovo kaj vplivalo na nas; čutilo se je, da se je vrnila med nas, precej se jo je omenjalo, a smo bile vseeno bolj osredotočene nase.«
