Bolezen v pripravljalnem obdobju pobira davek

Tudi na Pokljuki je bil med slovenskimi biatlonci najboljši Klemen Bauer.

Objavljeno
20. december 2015 21.38
Saša Verčič
Saša Verčič

Pokljuka – Le kdo bi si mislil, da bo najboljši slovenski biatlonec v prvi tretjini sezone Klemen Bauer? V strokovnem štabu gotovo ne, saj je imel Jakov Fak visoke načrte v skupnem seštevku, Bauer pa še manj. Potem ko mu je mononukleoza vzela dva meseca pripravljalnega obdobja, je pač sezono začel zelo previdno, včeraj pa edini od naših tekmovalcev nastopil na elitni preizkušnji s skupinskim štartom.

Zadnji, torej kot 30., je včeraj ciljno črto tekme s skupinskim štartom prečkal Bauer, a kljub temu požel bučen aplavz navijačev, nenazadnje pa je kar nekoliko presenečen zadnje dni z vseh strani prejemal čestitke za 18. mesto v šprintu in 20. v zasledovanju. Torej za uvrstitvi, ki nista vrhunski, zanj pa vendarle zelo pomembni, saj ni vedel, kaj lahko pričakuje po težavah v pripravljalnem obdobju. Ko je izvedel za diagnozo, je pač razmišljal tudi že o tem, da bo morda moral izpustiti celotno sezono ali pa vsaj uvodni del in se bo povsem osredotočil na svetovno prvenstvo. Zdaj je torej celo najboljši Slovenec (v skupnem seštevku na 32. mestu), seveda pa ne zato, ker bi bil tako zelo dober, ampak ker so ostali toliko slabši … Sam pa je seveda zadovoljen, zgolj na eni preizkušnji – v šprintu v Östersundu – je ostal brez točk svetovnega pokala.

»Po vseh težavah, ki sem jih imel, sem zelo zadovoljen. Če bi bilo vse normalno, ne bi bil, tako pa … Posebej pa me še veseli, da sem vrhunec dosegel prav na Pokljuki. Ti rezultati so zame odličen temelj za nadaljevanje sezone, zdaj pa je k sreči napočil čas za prepotreben oddih,« Bauer ni skrival, da mu močno pohajajo moči. Nad veliko utrujenostjo se je pritoževal že po sobotnem zasledovanju, včeraj se je bal, da se bo scenarij ponovil in res se je. V smučini ga je vidno zmanjkovalo, na strelišču pa je bil tudi premalo natančen (štiri zgrešene tarče), da bi lahko računal na kakšno boljšo uvrstitev, pri čemer je bil po koncu prepričan, da višje od 25. mesta v nobenem primeru ne bi mogel. »V treh tednih sem nastopil na enajstih tekmah in res nisem pričakoval, da bom štartal prav na vseh. Bolezen v pripravljalnem obdobju zdaj vendar pobira davek. Resda sem se sezone lotil bolj spočit, a po drugi strani zdaj tako dolgega niza ne zdržim. Po telesni plati nisem konkurenčen najboljšim,« je razmišljal Bauer, ki je bil sicer presenečen, kako hitro je okreval po mononukleozi – po nasvet se je obrnil tudi na teniškega igralca Grego Žemljo, ki ima s tem precej izkušenj, na njegovo priporočilo pa je začel piti aktivno vodo svetla –, se pa ob tem zaveda, da previdnost v prihodnje ne bo odveč: »Tako sem imel danes v mislih, da nima smisla riniti čez zgornjo mejo, potem ko sem že v soboto. Vseeno je, ali sem 29. ali 30., konec koncev gre tudi za zdravje.«

Srečni Beatrix

Tekmi s skupinskim štartom pa sta znova pokazali, zakaj sta tako zelo zanimivi, posebej presenetljiv pa je bil razplet pri moški, saj je bil najhitrejši Jean Guillaume Beatrix, ki je v kratkem ciljnem šprintu prehitel Emila Hegleja Svendsna ter tako prišel do svoje prve zmage za svetovni pokal. Zanimivo, da je imel Francoz najprej obilico sreče, da je nastop zaradi bolezni odpovedal Simon Eder, tako da se je med 25 mesti, rezerviranimi za najboljše v svetovnem pokalu, sprostilo eno, za 26. – Beatrixa. »Moram se zahvaliti Simonu, da sem lahko sploh štartal in tako popravil slab vtis z začetka sezone. Pričakoval sem veliko več od uvrstitev okoli 30. mesta, sem pa tu na Pokljuki načrtoval veliko, saj sem vedel, da sem lahko boljši, poleg tega pa mi je prizorišče tudi zelo všeč,« si je ob prvi uvrstitvi med trojico v tej sezoni oddahnil Beatrix, ki je prvič v karieri tudi »ustrelil ničlo« na tekmi s štirimi streljanji. Tudi boj za 3. mesto je bil izjemno izenačen, saj je Ole Einar Bjørndalen po foto finišu prehitel zmagovalca prvih dveh tekem Simona Schemppa.

Pri ženskah na vrhu ni bilo novega obraza – tako kot pred skoraj natančno letom dni se je zmage veselila Kaisa Mäkäräinen. »Pokljuka je zame res nekaj posebnega. Tu sem si prvič zagotovila mesto na razglasitvi najboljših, nato sem tu prvič stopila na stopničke, zdaj pa drugič zapored zmagala na skupinskem štartu,« je razmišljala Finka, ki je sicer morala že po prvem streljanju v kazenski krog, a je to nadoknadila s hitrim tekom in na koncu za slabih 12 sekund prehitela Gabrielo Soukalovo, znova vodilno v skupnem seštevku svetovnega pokala.