Tiskane izdaje
Pokljuka – Jakov Fak je med junaki slovenskega smučarskega športa, ki so dobro seznanjeni s pričakovanji in željami obiskovalcev domačega prizorišča. A zdaj je pred njim še težje breme kot v preteklosti, saj za začetek sezone ni uresničil načrta o točkovni beri in tako še nima zagotovljenega nastopa v nedeljskem skupinskem štartu. V disciplini, v kateri je bil nazadnje svetovni prvak!
Prihod na Pokljuko, zdaj vnovič tretjo postajo sezone, slovenske reprezentante vedno razveseli. Poznajo vse podrobnost proge, uživajo v bivanju neposredno na štadionu, drugačno je tudi ozračje ob podpori domačih navijačev. Vodilni slovenski biatlonec, na Pokljuki tudi že zmagovalec (šprint 2012), je ob vsem naštetem vesel, a povsem sproščeno se prihajajoče naloge le ne more lotiti. Na prvih dveh postajah, predvsem na švedski premieri, še zdaleč ni dosegel visokih ciljev, zato se mora zdaj posebej zbrati.
»Res je, seveda si breme pogosto naložimo sami, a letošnji pokljuški nastop bo zame vendarle drugačen od tistih v preteklosti. Navzočnosti navijačev in njihovih pričakovanj sem že vajen, bremena se ne bojim, verjamem, da jih lahko razveselim. A polom na prvi tekmi mi je podrl uvodne načrte, tudi v Hochfilznu nato še ni bilo vse tako, kot sem si želel. Zato bom še po tej plati poskusil opraviti z bremenom in se kar najbolj pripraviti že za šprint,« je pred današnjo uvodno tekmo na Pokljuki, ob 14.30, poudaril udarni adut slovenske izbrane vrste, v prejšnji sezoni tretjeuvrščeni v končnem skupnem seštevku, zdaj po dveh postajah le 31.
»Tudi zato se še kako dobro zavedam pomembnosti učinka v šprinterski preizkušnji. Že tradicionalno gre za izhodišče pred zasledovanjem, a tokrat tudi za nujno bero točk pred skupinskim štartom. Prav ta konec tedna, pa četudi gre šele za prvo tretjino tekmovalne zime, bi lahko krojil mojo zgodbo v svetovnem pokalu,« se dobro zaveda Fak, ki sicer nad počutjem zadnjih dni ni imel pripomb, razveselila ga je tudi hitra in dobro utrjena pokljuška smučina: »Če pomislim, da smo že na uradnem treningu dosegali hitrost okrog 70 km/h, sem si hitro na jasnem, da bom s tekmovalnim parom smuči drvel še hitreje. Gre pa vendarle za prav posebno progo in četudi jo pri naši reprezentanci poznamo zares podrobno, se je moreš lotiti zelo premišljeno. Tukaj je namreč več vzponov in spustov kot denimo nazadnje v Avstriji, laktatni del v telesu pa potrjuje, da se je po slehernem smuku zelo težko pognati v klanec. Predvsem tisti del pred prihodom na strelišče je zahteven, a verjamem, da bom unovčil izkušnje s tega prizorišča in se odločil za ustrezen tekmovalni ritem.«
Skupaj s serviserji bo Fak, podobno kajpak kot drugi tekmovalci, posebno pozornost namenil izbiri smuči za današnjo tekmo. »Tokrat je namreč na progi zgolj umetni sneg, ta je ponavadi bolj suh kot naravni, res pa je, da je v senčnih delih prav poseben. Želim si le, da bi izbrali kar najbolj ustrezen par za spreminjajoče se razmere,« smo slišali od Faka po včerajšnjem uradnem treningu, ko ga je sicer dogajanje na strelišču kar navdušilo: »Dan prej je bilo povsem brezhibno, tokrat pa je bilo nekaj sprememb smeri vetra, a ničesar takšnega, da bi zelo vplivalo na našo vadbo. Naj bo tako tudi na tekmi …«
Seveda mu slaba uvodna bera ne dovoljuje povsem brezskrbnega spanca in četudi je bil pred dnevi v Avstriji opazen premik navzgor, je pred Pokljuko 2015 trdno odločen: »Zdaj ni več nikakršnega filozofiranja. Tekaška forma je zelo spodobna, treba bo opraviti tudi s tarčami, zato se bom odločil za hitrejše streljanje kot nazadnje.« Temperatura štirih stopinj nad ničlo, ki je pričakala biatlonsko karavano, pa ga je spravila v dobro voljo. »Kadar ti je vroče, se vedno lahko slečeš, če udari mraz, ti včasih zmanjka oblačil,« se je še nasmehnil in odhitel k počitku. Današnjo tekmo bi namreč rad pričakal na najvišji ravni pripravljenosti.
