Čas za znane ovinke in domačo kuhinjo

Biatlon: na Pokljuki od četrtka do nedelje pričakujejo 20.000 gledalcev.

Objavljeno
14. december 2015 20.46
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič

Ljubljana – Biatlonska karavana si še ni niti dobro oddahnila po treh dneh zaporednih bojev v Hochfilznu, že je pred njo novi izziv slovenske postaje v sezoni. Od četrtka do nedelje se bodo tekmovalci pomerili na sklepni tekmi koledarskega leta za točke svetovnega pokala, sezona se bo nato januarja nadaljevala v Oberhofu.

Seveda je v pričakovanju preizkušnje na domačem snegu pod najmočnejšim povečevalnim steklom dvakratni svetovni prvak Jakov Fak, pred katerim je sicer še dolga pot do osrednjega cilja sezone, svetovnega prvenstva, marca v Oslu. A tako kot za slehernega člana slovenske reprezentance je tudi zanj prav posebna domača tekma. Potem ko se je ob koncu tedna v Avstriji vendarle predstavil v precej bolj konkurenčni luči kot na ponesrečeni premieri sezone na Švedskem, se zdaj tudi bolj sproščeno ozira k prihajajoči preizkušnji na pokljuškem prizorišču, kjer se je doslej veselil že 1. mesta, pred tremi leti v šprintu, takrat je bil na prestižni tekmi najboljših 30 tekmovalcev s skupinskim štartom 2. »Torej je zdaj napočil čas za pokljuško tretjo stopničko, na kateri še niste bili,« ga je izzval z vprašanjem Igor E. Bergant, moderator novinarske konference v središču Ljubljane pred selitvijo na gorenjsko planoto, nakar je sledil odgovor: »Ne bi bilo slabo, a še raje bi videl, če bi bil višje …«

Kakorkoli, vodilni adut slovenske izbrane vrste se zdaj počuti konkurenčno, svojo hitrost je dodobra preveril tudi na nedeljski štafetni tekmi, po vrnitvi v domovino je opravil še pregled pri optiku, saj je morda k uvodnim težavam na strelišču poleg neustreznih nastavitev na puški v specifični skandinavski svetlobi svoj delež prispeval tudi slabši vid pri oddaljeni tarči. Obenem je jasno, da po težavah s sinusi in jemanju antibiotika v sklepnem pripravljalnem obdobju za prvo postajo še ni bilo ustrezne moči, zadnja podoba iz Hochfilzna je vendarle povsem drugačna in zato je zdaj tudi v pričakovanju Pokljuke več optimizma. Pomembnosti domačega prizorišča se dobro zavedajo tudi drugi slovenski tekmovalci, med njimi je, denimo, včeraj Klemen Bauer govoril o vsaj stotih dneh na leto, kolikor jih reprezentanti preživijo na Pokljuki, in tudi o tem, da domači tekmovalci podrobno poznajo tako ovinke na progi kot tiste na cesti med dolino in edinim prizoriščem biatlonskih tekem najvišje ravni pri nas. »Pa še hrana bo domača,« se je razveselil pred prireditvijo, na kateri si podobno kot bronasta olimpijka Teja Gregorin želi najboljše dosežke doslej v sezoni.

Večina med 277 prijavljenimi tekmovalci se je na Pokljuko preselila neposredno iz Hochfilzna in sodeč po prvih vtisih zadovoljno prikimavala razmeram na progi. Resda tudi na Gorenjskem, tako kot nazadnje v Avstriji, pogrešajo sneg, a ker so ga prireditelji skrbno hranili v posebnem prostoru, zdaj glede priprav prizorišča tekem za svetovni pokal ni bilo težav. Kajpak na Pokljuki upajo na lepo vreme v prihajajočih dneh kot tudi skupni obisk kakšnih 20.000 gledalcev. Že prvi dan bo veliko otroškega vrveža, ob zdaj že tradicionalni akciji Zavarovalnice Triglav, podobno kot med planiškim skakalnim praznikom, bo biatlonce spodbujalo 2500 otrok iz 45 osnovnih šol vseh slovenskih regij. Ob koncu tedna nato člani organizacijskega komiteja pričakujejo tudi lepo število obiskovalcev iz tujine, predvsem nemškega govornega prostora, v katerem navdušeno častijo Avsenikovo glasbo. In tokrat te na Pokljuki ne bo manjkalo. V soboto bo namreč dogajanje na štadionu popestril ansambel Saša Avsenika, dan pozneje bodo nastopili še Veseli Begunjčani.