Če imaš dobre gene in Petra, ti je kot bratu vsekakor lažje

Oberstdorf – Za Severina Freunda, že več let enega od najboljših smučarskih skakalcev na svetu in v preteklih sezonah najhujšega tekmeca Petra Prevca, je tokratna novoletna turneja prišla malce prezgodaj. To je – kot je 28-letni Nemec razkril v pogovoru za münchenski dnevnik Abendzeitung – na nek način pričakoval po aprilski operaciji kolka.

Po spomladanski operaciji kolka pet mesecev niste mogli skakati. Ali je turneja prišla prezgodaj?

Verjetno res. Zdravstveno je vse v najlepšem redu, mi pa manjkajo skoki iz poletja, zaradi česar je bilo pričakovati, da na začetku sezone še ne bom v super formi. Vendar pa me to ne moti pretirano.

Toda začeli ste sijajno z drugim in prvim mestom v Kuusamu.

Tega nisem pričakoval! Skakalnica v Kuusamu je posebna in takrat sem imel malce sreče. Če sem iskren, smo na začetku računali z uvrstitvami, ki so sledile, torej od 10. do 15. mesta. Pomembno je bilo, da smo izkoristili sleherno preizkušnjo in se postopoma približevali vrhu. Po turneji bo namreč še svetovno prvenstvo v Lahtiju, kjer želim biti v takšni formi, da se bom lahko potegoval za najvišja mesta.

Je poškodba tudi prednost, da niste pod tako velikim pritiskom?

Zame je gotovo tako. Če bi bil zdrav v takšni formi, v kakršni sem, bi se spraševal, zakaj je tako. Na velika pričakovanja javnosti kot nemški skakalec nimam vpliva, vendar pa me to ne obremenjuje.

Ste med dolgim okrevanjem pomislili tudi na konec športne poti?

Če sem iskren, le malokrat. Takšne krize, da bi se vprašal, zakaj se sploh mučim, nisem imel. Ko sem prestal operacijo in začel spet trenirati, so se mi pred očmi hitro pojavili prvi cilji. Za življenje po karieri pa še nimam načrtov.

Kako zelo bi vas bolelo, če ne bi nikdar osvojili novoletne turneje?

To ne bi bil noben problem. Končni uspeh na tem tekmovanju je odvisen od številnih malenkosti. Lahko se tudi zgodi, da ostaneš pod zmagovalnim odrom, čeprav narediš vse pravilno. Na lanski turneji sem bil v vrhunski formi, na vseh štirih tekmah sem skakal zelo dobro, toda Peter Prevc je bil še boljši. To je treba priznati.

Pritisk na tem tekmovanju je zagotovo večji kot v drugih preizkušnjah v svetovnem pokalu. Kako med tekmami odmislite skoke?

Rad gledam televizijske serije, berem ali igram karte. Pred kratkim sem si kupil Rubikovo kocko (4x4), ki mi predstavlja precejšen izziv.

Kateri sta vaši najljubši nanizanka in knjiga?

Zdaj najraje gledam Westworld in berem danskega pisatelja Jussija Adlerja Olsna, naslova knjige pa se na žalost ne spomnim.

Nazaj k turneji: v prejšnji zimi ste bili prvič zares v igri za skupno zmago. Kako zelo vam bo ta izkušnja pomagala to pot?

Potreboval sem veliko časa, da sem to sestavil skupaj. Vsako leto začnem z velikimi pričakovanji in preizkusim marsikaj. Če bi mi uspelo, bi bilo osebno zadovoljstvo seveda toliko večje.

Ali se imate za perfekcionista?

Temu bi pritrdil. Včasih sem bil še prevelik perfekcionist, kar me je morda sem ter tja tudi oviralo. Vendar pa je treba biti strog do sebe, če želiš napredovati.

V prejšnji sezoni si je »zlatega orla« in veliki kristalni globus priskakal Peter Prevc, zdaj prevladuje njegov mlajši brat Domen. Zakaj sta tako močna?

Zagotovo imata dobre gene. (smeh) Potem je še tretji Prevc – Cene. Mlajša se učita od Petra, zaradi česar jima je zagotovo lažje. Predvsem Domen je eden od skakalcev, ki je odraščal z novimi vezmi in na njih razvijal tehniko že v otroštvu. Njegov slog je ekstremen, a izjemno učinkovit.

Poleti ste se poročili z življenjsko sopotnico Caren. Ali je to spremenilo vaš odnos do športa?

Ker sva bila že pred tem dolgo skupaj, se – razen njenega priimka – ni veliko spremenilo.

Vas spremlja na skakalnicah?

Različno. Na turneji je največkrat zraven v Oberstdorfu in Garmisch-Partenkirchnu, v Innsbrucku po mojem še ni bila. Ima pomembnejše opravke. Sem jo pa pregovoril, da bo prvič prišla v Zakopane.

Torej se pogosto odreče možu.

Da, vendar pa je to na srečo že vedela, ko me je spoznala. To je kupila v »paketu«. (smeh)