Dovolj sedmih mest, čas je za naskok na vrh

Trener smučark Denis Šteharnik zadovoljen z ekipnim napredkom v veleslalomu, v slalomu so še rezerve.

Objavljeno
26. marec 2018 23.11
ŠTEHARNIK Denis, 5.1.2017, Maribor [denis šteharnik]
Nejc Grilc
Nejc Grilc
Ljubljana – Smučarska sezona se v teh dneh končuje z državnimi prvenstvi na Krvavcu. Trener ženske reprezentance Denis Šteharnik je zadovoljen predvsem z napredkom v veleslalomu, priznava pa, da so bile olimpijske igre črna pika v sezoni. Strokovnemu štabu se pogodba izteka, a Šteharnik verjame, da bodo nadaljevali na skupni poti.

Minula zima je prinesla marsikaj pozitivnega, a tudi razočaranje z OI.

S sezono v svetovnem pokalu smo povsem zadovoljni, tudi statistično je bila glede na osvojene točke zelo uspešna, Ana Bucik in Meta Hrovat sta prvič stopili na stopničke svetovnega pokala, zato sem splošno gledano z doseženim zadovoljen. Edini minus so bile olimpijske igre, bile so naš glavni cilj in dekleta so šla v Pjongčang dobro pripravljena, a tam nismo dosegli, kar smo si želeli. Nekaj tekmovalk je bilo prvič v položaju, da bi lahko posegle po kolajnah, pritisk je najbolj občutila Ana Drev. Vedela je, da so to njene zadnje olimpijske igre, zato si je naložila preveliko breme.

Veseli predvsem ekipni uspeh veleslalomistk, manjkala je le še pika na i ...

Ana Drev, Tina Robnik in Meta Hrovat so vse sezono končale med petnajsterico, to so dosegel le še Italijanke, tudi v svetovnem merilu smo nekaj posebnega. Ana je že tretjo sezono zapored končala v najboljši deseterici in dokazala, da ni muha enodnevnica, ne glede na opremo in razmere spada v svetovni vrh, manjka pa ji tista pika na i, ki ste jo omenili. Prepričan sem, da bi imela za seboj še boljšo sezono, če ne bi bilo težav s kolenom, glede na to, da je začela trenirati šele oktobra, je izvlekla ogromno. Žal je taka tekmovalka, pri kateri mora biti vse optimalno, da doseže vrhunski rezultat, pri tako omejeni količini treninga, kot ga dopušča njeno koleno, pa to raven zelo težko dosežemo.

Omenjala je tudi slovo od belih strmin, bo v prihodnji sezoni še del ekipe?

To je seveda odločitev tekmovalke in mi je ne bomo priganjali, ampak mislim, da je ravno sedaj napočil pravi čas, da pride v svetovni vrh. Vidi se, da ima čez glavo dovolj sedmih in osmih mest in da tudi s petim ni več zadovoljna, takrat je tekmovalka zrela za vrh. Žal mi je le, da se je to pri njej zgodilo malo pozno, drugače bi bila morda deset let med najboljšimi veleslalomistkami sveta. Upam, da bo »stisnila« še eno sezono.

Zdi se, da smo v Meti Hrovat in Tini Robnik dobili njeni naravni naslednici.

Meta je nedvomno naredila velik korak naprej v veleslalomu, tudi v slalomu je zraven, kar je dokazala z naslovom na mladinskem svetovnem prvenstvu in tudi v evropskem pokalu. Imela je dvojni program, tekmovala je tudi v evropskem pokalu, kar se je morda izkazalo za napako, a je po bitki lahko biti general. Že v Söldnu in Killingtonu je bila zrela za petnajsterico, a se ji nekako ni izšlo, zato smo ji na evropskem pokalu želeli zagotoviti dovolj točk za dobro štartno številko. Če pogledamo za nazaj, je jasno, da je bil strah odveč. V petnajsterico je napredovala tudi Tina Robnik, ki vsako leto naredi velik korak naprej, upam, da bo tudi to zadnjo poškodbo hitro sanirala in se do avgusta vrnila na sneg, saj sem prepričan, da lahko postane vrhunska in se z lahkoto uvršča v deseterico. Nekaj rezerv vidim tudi v nastavitvah opreme in smučarskih čevljev, ki bi ji prinesle boljši položaj na smučeh.

Slalomski rezultati v tej sezoni niso sledili veleslalomskim, Ana Bucik je storila korak nazaj.

V slalomu je Ana res naredila korak nazaj, smučala je bolje kot lani, saj je osvojila tudi več točk. Ta korak v njenem razvoju je bilo treba narediti, v kombinaciji je stopila na oder in končala na 5. mestu v kombinacijskem seštevku, med dobitnicami točk je bila tudi v veleslalomu, zato je bilo časa za slalomski trening precej manj. Zato tudi ni bila tako prepričljiva v slalomu, verjamem pa, da bo že v naslednji sezoni presegla rezultate iz sezone 2016/17. Pri Maruši Ferk smo poskušali tudi s smukom, osredotočili pa smo se na kombinacijo in slalom, prvič po letu 2009 se je uvrstila na finale svetovnega pokala. Nedvomno smo od nje pričakovali več, a je storila vsaj majhen korak naprej v želeno smer. V naslednji sezoni so na sporedu štiri kombinacije, ki bodo ob slalomu glavni cilj Ferkove.

Kako zakrpati veliko luknjo v hitrih disciplinah, v katerih ob poškodbi Ilke Štuhec Slovenk malodane ni bilo v svetovnem pokalu?

Res imamo luknjo, a ne gre za to, da si ne bi želeli rezultatov, imamo trenerja in spremljevalno osebje, a preprosto ni tekmovalke, ki bi bila dovolj dobra za tekme svetovnega pokala. Poizkušamo že v C ekipi delati z morebitnimi kandidatkami, a jih ni prav veliko, trenutno še največ potenciala kaže Meta Hrovat, ki bi rada tekmovala v vseh disciplinah. Prednost imajo slalom, veleslalom in kombinacija, čez čas pa jo bomo poizkušali vpeljati tudi v smuk. Smukaški trening je težko organizirati, zato bomo poizkušali več tekmovati na evropskem pokalu, kjer so razmere dobre, in tekme izkoristiti tudi za trening. A najprej potrebujemo smučarke, ki kažejo potencial, teh pa trenutno žal ni.

So za svetlejšo prihodnost slovenskega ženskega smuka in superveleslaloma potrebne strukturne spremembe?

Že nekaj časa razmišljamo v tej smeri, največ pogovorov v zadnjem času poteka prav o tem, kako okrepiti bazo tekmovalk. Razmišljamo, da bi najboljše tekmovalke iz ekipe B priključili udarni reprezentanci, ostale pa združili z ekipo C in naredili močno bazo za evropski pokal. Želimo si, da bi tekmovalke v svetovni pokal prišle bolj pripravljene in z več izkušnjami, zato pa potrebujemo dober sistem, ki bo deloval od spodaj navzgor.

V tej zimi je bilo veliko slišati tudi o težavah z opremo. Ostajate na Stöcklijevih smučeh?

Ana Drev in Tina Robnik imata s Völklom pogodbo še za naslednjo sezono, vsem drugim dekletom pa pogodba poteče, zato je zdaj pravi čas, da se pogovarjamo o izbiri materiala. Stöckli nam je v prejšnjih letih veliko pomagal, letos pa nismo dobili pravih slalomskih smuči, čeprav smo si želeli izboljšave. Nekaj malenkostnih popravkov so naredili, ni pa bilo to tisto, kar smo si želeli. Ne trdim, da je treba za vsako ceno zamenjati opremljevalca, bi pa rad, da dekleta preizkusijo še druge smuči in se potem same odločijo, kaj jim najbolj ustreza. Tudi če se bodo odločile, da ostanejo na Stöckliju, jim bo nekaj treninga z drugimi smučmi lahko samo koristilo, saj bodo dobile tudi občutke, ki jim trenutno manjkajo. Je pa to odločitev vsake tekmovalke posebej, lahko jim svetujem in jih usmerjam, ne bom pa jim narekoval izbire.

Tudi vam se izteka pogodba, boste ostali na čelu slovenske reprezentance?

Na državnem prvenstvu se bomo dogovorili, kako naprej. Od predstavnikov zveze sem dobil več namigov, da si želijo nadaljevati z mano, tudi jaz bi rad še nekaj časa vztrajal, ker vidim, da imajo dekleta še veliko prostora za napredek. Pomembno pa je, da bodo na zvezi potrdili mojo vizijo dela in načrt tudi za ekipi B in C, brez tega bomo težko dosegli dogovor.