Fak obdržal stik z elito, Dovžan se ji je prvič približal

Fourcade prepričljivo najboljši na 20 km v Ruhpoldingu, naš udarni adut po 14. mestu še naprej 3. v seštevku sezone.

Objavljeno
11. januar 2018 01.27
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič
Ruhpolding – Podobno kot na alpskih strminah v teh dneh kraljujeta Marcel Hirscher in Mikaela Shiffrin, na turneji štirih skakalnic pa je konkurenco gladko ugnal Kamil Stoch, tudi v biatlonu Martin Fourcade nadaljuje svojo vladavino. Zmagal je na zahtevni 20-kilometrski tekmi. Jakov Fak je bil 14., Miha Dovžan, slovensko presenečenje dneva, pa 17.

Kot ponavadi so v bavarskem biatlonskem središču tekmovalni uvod petdnevnega sporeda pričakali številni gledalci. Resda za začetek niso do vrha napolnili tribun, zbralo se jih je 11.000, a ta številka bo ob koncu tedna, zlasti pa ob nedeljskem skupinskem štartu, dvakrat višja. Takrat naj bi svojo veliko priložnost iskal tudi vodilni slovenski reprezentant Fak, mojster tekem v gneči. Resda se je pred petimi leti prav v Ruhpoldingu izjemno odrezal tudi na 20 km in takrat osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka, toda njegova telesna pripravljenost je bila takrat na višji ravni, kot je trenutno.

Zaenkrat se po dveh sezonah silnih težav prav spodobno bori s konkurenco, njegovo 3. mesto v skupnem seštevku je po dobri tretjini biatlonske zime naravnost imenitno, opazno pa je, da tako zanesljivega tekmovalnega občutka, s kakršnim se je denimo dobro odrezal sredi decembra v Hochfilznu, zdaj ni. Viroza v božično-novoletnih dneh mu je namreč pobrala nekaj moči in tudi prekinila proces treninga. Obenem pa še naprej ostaja prepričljivo vodilni adut reprezentance, z eno zgrešeno tarčo si je za 14. mesto nabral nove točke in utrdil omenjeno sijajno mesto v skupni razvrstitvi. Resda mu bežita francoski as Fourcade in v tej zimi doslej vodilni Norvežan Johannes Tingnes Bø, obenem pa tudi sam kaže več od zasledovalcev – Lukasa Hoferja, Antona Šipulina in Bøjevega brata Tarjeija.

Slovenski olimpijski adut je na včerajšnji tekmi zgrešil le eno tarčo, pri prvem postanku leže, in vnovič potrdil, da mu na strelišču tudi najboljši niso kos. Toda v smučini ni več tako hiter, zaveda se, da po vseh težavah in tudi tej zadnji virozi ne more pretiravati. »Že zjutraj nisem bil najbolj spočit, s trenerjem bova zdaj našla rešitev. Tokrat je na 20 km šlo za preživetje – preživel sem, gremo naprej,« je strnil misli v Areni Chiemgau, kjer je pred omenjenimi petimi leti začrtal enega številnih mejnikov naše zimske športne scene. Slovenski biatlon je takrat namreč prvič slavil svetovnega prvaka.

Precej bolj nasmejan pa je bil v cilju tokrat Miha Dovžan. Brez zgrešene tarče v 20 poskusih si je priboril 17. mesto, še nikdar se ni tako približal druščini najboljših. »Nisem še dojel pomembnosti tega dosežka,« je kar takoj po tekmi priznal, obenem tudi ni skrival, da so se mu noge kar tresle od treme, ko je moral sprožiti zadnji strel. A v trenutkih živčnosti se je zbral, si priboril najboljši izid dosedanje športne poti in si celo priigral možnost nastopa v prestižnem nedeljskem skupinskem štartu. Resda ga sinoči na prvem štartnem seznamu, ki so ga sestavili za nedeljsko tekmo, ni bilo, a ne glede na to ga je glavni reprezentančni trener Tomaš Kos močno pohvalil za dosežek.

Podobno kot je presenetil Dovžan, pa so se Nemci razveselila podviga svojega novinca – Roman Rees je resda star 24 let, toda doslej še ni beležil vidnejših dosežkov v svetovnem pokalu. Včeraj so mu na 4. mestu za las ušle stopničke. Danes bo v Ruhpoldingu, spet ob 14.20, ženska tekma na 15 km.