Tiskane izdaje
Pokljuka – Sonce je sijalo, 3800 navijačev je poskrbelo za lep obisk sredi delovnega tedna, številni otroci iz različnih šol so od blizu spoznavali ase biatlonskih aren. In med njimi tako tudi Jakova Faka (36.), ki pa se mu vnovič ni uresničil načrt o prodoru k vrhu. Najboljši Slovenec je bil Klemen Bauer (18.), v jutrišnje zasledovanje se je uvrstil še novinec Miha Dovžan (48.).
Spomin je uhajal k decembru izpred dveh let, ko rajanju po koncu preizkušnje v moškem šprintu kar ni bilo konca. Takrat se je Fak veselil svoje prve in doslej edine pokljuške zmage kot tudi sijajnega izhodišča za zasledovanje, v katerem je bil nato drugi. Odtlej je doživljal vzpone in padce, po prejšnji imenitni sezoni s 3. mestom v skupnem seštevku pa se seveda že prav neučakano oziral k tej zimi.
Toda za začetek je doživel skandinavsko hladno prho v Östersundu, od katere si očitno še vedno ni opomogel. Resda je v prejšnjem tednu pokazal premik navzgor v Hochfilznu, se prvič v sezoni uvrstil med deseterico, a zdaj je spet sledil boleč padec na domači Pokljuki. Ni bilo niti videti niti slišati, da bi mu med množico privržencev, zlasti iz otroških vrst, kdo kaj zameril, a včerajšnji nastop, ko je vendarle z le enim zgrešenim strelom zasedel 36. mesto, nikakor ni na ravni, kakršno je sam zastavil v zadnjih letih.
»Težko je na tekmovalni postaji povsem odpraviti krizo. Časa je malo, na sleherni tekmi se trudiš po najboljših močeh in medtem ko mi gre zdaj na strelišču vendarle bolje kot ob uvodu v sezono, sem v smučini prepočasen. Primanjkuje mi energije, na progi kar prehitro porabim moč, ni lahkotnosti,« je dejal včeraj in ko smo ga spomnili, da je podobno razmišljal tudi po šprintu v Hochfilznu, je prikimal: »Drži, res sem se takrat počutil podobno kot tokrat …«
Najboljše izhodišče si je tako za jutrišnje zasledovanje med domačimi reprezentanti priboril Klemen Bauer, redki so trenutki, ko se prebije pred dvakratnega svetovnega prvaka. »Nič ni narobe v tem internem prestižu, pravzaprav ga pri naši reprezentanci pogrešamo,« je poudaril Fak, a napovedal, da si bo že naslednjič poskusil vrniti žezlo vodilnega biatlonca na Slovenskem. Bauer pa je bil ob včerajšnjem razpletu zelo zadovoljen, pa ne le zavoljo spoznanja, da je bil hitrejši od našega najuglednejšega biatlonca (»Če bom v prihodnje večkrat na njegovi ravni, bo to zame izjemen korak navzgor, saj Jakov spada v skupino šampionov.«), temveč predvsem zato, ker dejansko ne čuti več posledic zoprne mononukleoze iz poletno-jesenskega pripravljalnega obdobja.
»Nikakor se nočem več vračati na te zdravstvene težave, jih pogrevati in jih kdaj uporabljati kot izgovor, res pa je, da sem zaradi njih zamudil precej treninga in sem tako lahko le ugibal o ravni tekmovalne pripravljenosti,« je dejal po 18. mestu, ta nastop v šprintu pa označil za najboljšega doslej v sezoni. Seveda se bo zdaj poskusil kar najbolje zbrati tudi za jutrišnje zasledovanje, tam bi mu nova bera točk lahko odprla dveri prestižnega nedeljskega skupinskega štarta.
S Fakom sta sicer soseda v skupni razvrstitvi sezone, na 37. in 38. mestu, jasno, da je predvsem za aduta, ki naj bi napadal celo kristalni globus – tako Tomaš Kos kot tudi predhodnik Uroš Velepec sta prepričana o njegovih sposobnostih za tak podvig – takšna uvrstitev porazna. Sinoči mu ni bilo do udeležbe na zabavi za tekmovalce: »Kakšna zabava neki? Če bi me zdaj pustili, bi zaspal čez pet minut. Zanimata me le še pozno kosilo in počitek, v soboto je popravni izpit …« In takrat bo na štartu tudi novinec Miha Dovžan. Domačin iz Spodnjih Gorij se je odrezal s svojo prvo »ničlo« na strelišču in si zato tudi prigaral mesto med 60 udeleženci zasledovanja. To pa je zanj dosežek, kot če bi bil Fak vsaj med deseterico. Tako kot pred dnevi v Hochfilznu. A ta december očitno ni njegov. Bo kmalu le dočakal vrnitev v družbo, v kateri je bil tako pogosto?
