Tiskane izdaje
Hochfilzen – Ko nekdo vstopi v sezono s popotnico naslova svetovnega prvaka ter 3. mestom v skupnem seštevku, trije nastopi brez uvrstitve med dobitnike točk nanj vplivajo kot ledena prha. In tudi v šprintu ob vznožju tirolskih vršacev Jakov Fak po uvodnem švedskem polomu ni blestel. Pred enim letom je bil tu 5., včeraj 22. A luč v predoru zanj pomenijo odpravljene težave na strelišču.
Resda s puško tudi včeraj še ni bil brezhiben, saj je zgrešil dvakrat, a tokrat je šlo vsaj za tekmovalčeve klasične napake ob pretirano hitrem proženju, ne pa za nenavadne težave s svetlobo in z neustrezno naravnanim diopterjem, zaradi česar naboji švigajo sem ter tja, le v tarčo ne! In zato ni bilo presenetljivo, da je drugouvrščeni med športniki leta pri nas pričakal včerajšnjo tekmo v strahu in negotovosti ob mislih: kaj pa, če se bo zgodba z evropskega severa ponovila?
Kot smo pisali po četrtkovem uradnem treningu, sta takrat naš vodilni biatlonec in trener Tomaš Kos spremenila nastavitev diopterja in ga prilagodila danim razmeram. A četudi je trening ponujal več optimizma, povsem spokojnega spanca le ni bilo. Včerajšnja tekma pa je le odgnala dvome in uganke, zdaj naj bi si Fak končno spet sam krojil svojo usodo, torej brez zunanjih vplivov in nenavadnih okoliščin.
»Res, po dolgem času sem ob prihodu na tekmovališče občutil tremo, a ko sem nato med tekmo spoznaval, da gre vendarle na bolje, sem bil že bolj sproščen. Seveda pa prav nasmejan še ne morem biti, saj sem dve tarči po prehitrem proženju zgrešil. A obenem mi je zdaj najbolj pomembno spoznanje, da nisem več tako daleč od udarnih tekmecev za vrh, verjamem, da me bo poslej iz tekme v tekmo pot vodila le še navzgor,« si je zaželel že pred današnjo zasledovalno tekmo (ob 14.30), ko se mu vendarle, tako kot pogosto v preteklosti, ponuja priložnost za višjo uvrstitev od te v šprintu.
Fak bo štartal z zaostankom dobre minute za včerajšnjim zmagovalcem Simonom Schemppom, 33 sekund slovenskega aduta loči od desetouvrščenega Emila Hegleja Svendsna, nekdanjega šampiona, ki po zdravstvenih težavah še išče stik z elito. Naš vodilni biatlonec naj ga čez noč ne bi izgubil, a seveda so bili porazni nastopi na skandinavski premieri znak za preplah. »Pri vzdržljivostnih športnih panogah ne glede na dosežke s treninga nikdar ni zagotovila za tekmovalni uspeh. A vedno se pač trudiš po najboljših močeh,« je še ob odhodu s štadiona dejal eden od dveh slovenskih udeležencev današnjega zasledovanja. Klemen Bauer je bil namreč 32., osvojil je nekaj novih točk, po zapletu z mononukleozo in za poldrugi mesec prekinjenih pripravah pa se zdaj iz tedna v teden počuti telesno bolj močan.
»A ko sem po tem šprintu prismučal v ciljno črto, se nisem mogel izogniti jezi. Na progi sem se res počutil dobro, prav po nepotrebnem pa zgrešil tarči. Vem, napake na strelišču so vedno odveč, a vzroki spodrsljajev so različni, včasih tudi neizogibni, tokrat pa opravičila ni bilo,« je bil samokritičen biatlonec, ki očitno po sposobnostih čvrsto ohranja številko 2 med slovenskimi biatlonci, drugi namreč za njim krepko zaostajajo. Tudi včerajšnja tekma je le potrdila razmišljanja o zelo ozki bazi vrhunskega biatlona pri nas – za vrh je ob vrnitvi na nekdanjo raven sposoben le Fak, Bauer bi lahko pogosteje kot v prejšnji sezoni osvajal točke, za slehernega od preostalih treh, Miho Dovžana, Lenarta Oblaka in Roka Tršana, pa bo sodeč po doslej videnem v sezoni že sleherna uvrstitev na zasledovalno tekmo označena kot osebni uspeh.
Na vrhu razvrstitve svetovnega pokala je stari znanec, nazadnje četrtič zapored zmagovalec skupnega seštevka sezone, Martin Fourcade. Včeraj ni bil kos le zmagovalcu Simonu Schemppu, ki je zaokrožil izjemen nemški petek na Tirolskem, potem ko so prva tri mesta v ženski konkurenci pripadla biatlonkam največje srednjeevropske države.
