Tiskane izdaje
Ljubljana – Teden ali dva prej kot ponavadi so pri slovenski biatlonski reprezentanci predstavili cilje za prihajajočo tekmovalno zimo, ki se bo že tradicionalno začela na zadnjo novembrsko nedeljo v Östersundu na Švedskem. V Skandinavijo bosta Jakov Fak in Teja Gregorin, udarna aduta naše vrste, odpotovala že v ponedeljek, 9. t. m.
Na Pokljuki, domačem baznem taboru slovenskih biatloncev, v teh dneh še zdaleč ni zimskega ozračja. Dnevna temperatura se povzpne tudi do deset in več stopinj Celzija, pred kratkim začete priprave umetnega snega tako ni mogoče nadaljevati, o naravnih snežinkah navzoči lahko le sanjajo. Muhasto vreme kroji tudi usodo evropskega severa, nekoč novembra že pošteno mrzlega, a vseeno je zdaj le tam mogoče opraviti sklepne priprave za sezono, ki se bo povrhu začela prav na Švedskem.
»Prav te zadnje priprave pa so zame zelo pomembne. Nekaj sezon je že povsem razkrilo, kako pomembne so točke na prvih treh prizoriščih. Pozneje je namreč zelo težko loviti najboljše,« se dobro zaveda vodilni slovenski biatlonski reprezentant Fak, čigar ime je posebej omenil tudi naš nekdanji biatlonec Janez Ožbolt, po novem vodja izbrane vrste. Tako je dvakratnega svetovnega prvaka označil za kandidata za kakšno novo kolajno na osrednji postaji sezone, svetovnem prvenstvu v Oslu (marca 2016), glede skupnega seštevka pa je dodal, da bi Fak utegnil biti še boljši kot nazadnje. In če je tedaj pristal na 3. mestu ter tako sploh prvič doslej na stopničkah končne razvrstitve, potem ni nikakršna skrivnost, da tudi Ožbolt razmišlja podobno kot tekmovalec – o napadu na veliki kristalni globus.
Fak je sicer še v začetku tega tedna zaradi bolečega grla in nevarnosti angine jemal antibiotik, a včeraj je bil že povsem miren in obenem vesel bližnjega odhoda na sneg. Tako bodo v ponedeljek na Švedsko poleg njega odpotovali še Gregorinova ter trenerja Tomaš Kos in Jani Gril, drugi del ekipe se jim bo pridružil teden pozneje, zdaj brez Janeza Mariča, ki je včeraj tudi uradno objavil svoje slovo od tekmovalnega športa, ostaja pa v slovenskem biatlonu kot trener mladinske reprezentance. »Star sem štirideset let, mar ni napočil čas, da rečem bobu – bob?« se je nasmehnil in zavrnil namige, češ da bi se v prihodnje lahko s svojimi dragocenimi izkušnjami priključil tudi kateri od štafet.
Uradna ekipna reprezentančna cilja sezone sta uvrstitev med deseterico v moškem pokalu narodov ter med 15 ekip v skupni ženski konkurenci, trener Kos, sicer po enoletni odsotnosti povratnik k slovenski vrsti, je prepričan tudi o novem vzponu bronaste olimpijke Teje Gregorin, potem ko se ji je zataknilo v prejšnji zimi, upa tudi, da zoprna mononukleoza ne bo pustila preveč posledic pri pripravljenosti Klemna Bauerja. »Za slovenski biatlon je dragocen prav vsak reprezentant. Nimamo tako široke baze, da bi se po izbirnih tekmah zlahka odločili za udarno postavo, rezervistom pa nato ponudili priložnost kdaj drugič,« se dobro zaveda glavni trener, čigar podrobnejše razmišljanje o pripravah in novi zimi bomo objavili v prihodnjih dneh.
