Gneča pri skakalcih, ne pa tudi pri tekačih

Ljubljana – Zavod za šport Republike Slovenije Planica je imel lani po obdavčitvi 134.077,62 evra dobička, zato je bil direktor Jelko Gros ob predstavitvi poslovanja zadovoljen. Hkrati se dobro zaveda, kje ima nordijski center največ rezerv. Če so skakalci, med katerimi je že več kot polovica tujih, center prepoznali za svojo vadbeno bazo, ga tekači niso.

Zavod za šport RS Planica združuje pet področij, in sicer šport otrok in mladine, informatiko, založništvo, muzej športa in nordijski center Planica. Odgovorni so zadovoljni z rezultati, največ težav imajo v tem trenutku z muzejem, ki so ga priključili, da bi ga rešili, nato pa naj bi spet postal samostojna enota. Najbolj na očeh javnosti je seveda NC Planica, v katerem je že vse nared za finale svetovnega pokala 2017/2018, ki se bo danes začel s preizkusom letalnice.

Majhni »priboljški«

»Planica je nov model, kako se gradi športne objekte, gre za najsodobnejši center na svetu. Ni pomembno samo, da imaš skakalnico in tekaško progo, ampak potrebuješ širok program projektov, ki ti prinesejo majhne 'priboljške',« pravi Gros ter pojasnjuje, da je center lani gostil tri tekme svetovnega pokala v skokih in številne nižjih ravni, v hotelu so zabeležili 21.844 nočitev, z vrha letalnice 15.283 spustov po jeklenici, dobiček sta ustvarila tudi trgovina s spominki in bar. S tržnim programom pokrijejo minus – in tudi ustvarijo določene presežke – javnega programa, do katerega prihaja na račun tekačev. Ti namreč Planice (še) niso prepoznali kot svoje vadbene destinacije, poleg tega je uporaba tekaške proge brezplačna. To je vsekakor ena od stvari, ki jo želijo v prihodnje izboljšati. Pri skakalcih so namreč na robu zmogljivosti, ki jih dopušča skakalnica – lani je se količina vadbe povečala za 19,6 odstotka, delež slovenskih skakalcev pa je znašal 49,5 %, tujci so bili iz kar 23 držav –, pri teku je povsem drugače. Tu si Planica šele utrjuje mesto in prepoznavnost.

Za tekače je Planica le mašilo

»Pri teku imamo še velike rezerve. Planica je za tekače le mašilo, moralo pa bi biti obratno. S tekači bomo morali delati na tem, da nam bodo zaupali, Finci so nas že prepoznali s tega vidika. Norvežani imajo zdaj veliko prednost in strinjam se, da jo imajo lahko novembra, morda do novega leta, odtlej pa bi bila lahko tudi Planica najpomembnejša vadbena destinacija,« pojasnjuje Gros eno od nalog za bližnjo prihodnost.

Nordijsko SP 2023?

Zanjo bo zelo pomembna tudi majska odločitev FIS, komu bo šlo nordijsko SP 2023, saj se Planica spet poteguje in je v veliki meri pripravljena. Seveda pa bodo potrebni infrastrukturni posegi zunaj centra.

»Če bo Planica dobila SP 2023, bo to uspeh smučarske zveze, za nas pa bo pomembno, da bomo dobili vse ekipe za trening, ker se bodo želele kar najbolje pripraviti na prvenstvo. Kakšnih posebnih popravkov v centru pa ne bo potrebnih, povečali bi le prostor za gledalce in dodelali sistem zasneževanja,« še dodaja Gros, ki glede lanskega presežka zavoda pravi, da je za 20.000 evrov manjši, kot je bil pred dvema letoma, a so tedaj bolj konservativno zapravljali, lani pa so bili bolj pogumni pri določenih nabavah.