Janus: O drugih ne razmišljam, favorita št. 1 imamo mi

Goran Janus, glavni trener slovenske reprezentance v smučarskih skokih, po novem izjemnem koncu tedna Domna Prevca v Engelbergu ni skrival zadovoljstva. Ocenjuje, da je krog favoritov za bližnjo novoletno turnejo širok, glavnega kandidata za skupno zmago pa vidi v svojem moštvu.

V poolimpijsko sezono 2016/17 ste skočili sijajno s prvim mestom Domna Prevca in tretjim njegovega brata Petra na uvodni tekmi v Kuusamu. To je bilo verjetno več, kot ste si obetali od starta na Finskem?

Glede na to, kako so fantje – z izjemno Domna – skakali še dan prej na treningu, se nam je res lepo izšlo. Škoda, ker je Peter v finalu padel, na žalost se dogajajo tudi takšne stvari. Na srečo posledice niso bile tako hude, kot bi lahko bile, je pa padec, po katerem je čutil določene bolečine, verjetno vplival na njegovo nadaljnje skakanje. Ob bratih Prevc se je v Kuusamu obakrat med trideseterico prebil tudi Jurij Tepeš, to so bile zanj sploh prve točke na tej napravi.

Domen, ki je zatem zmagal še v Klingenthalu, Lillehammerju in včeraj tudi v Engelbergu, vodi v skupnem seštevku za svetovni pokal. Kako doživljate njegovo prevlado?

V njegovih trenutkih zelo uživamo. Zares je v vrhunski formi, upam, da bo v njej vztrajal čim dlje. V včerajšnji tekmi sem znova prav užival. Nekako sem si želel, da bi izboljšal rekord skakalnice, kar mu je v prvi seriji tudi uspelo. V finalu je prikazal še en fantastičen nastop, za kar si zasluži vse čestitke.

Skorajda vsi se čudijo Domnovemu bliskovitemu odskoku, ob katerem mnogim zastane dih. Tudi vam ali pa ste se morda že navadili nanj?

Moram priznati, da sem se medtem res že navadil nanj, najbrž tudi zato, ker smo letos več vadili skupaj na velikih napravah. Če mi je bil v prejšnji sezoni njegov slog nevaren, mi zdaj ni več. Ima res ekstremno tehniko, ki jo je treba piliti naprej.

Katere so še njegove prednosti?

Zelo močan je tudi v zraku in njegove izjemne sposobnosti za letenje je treba vsekakor negovati. Poleg tega so Domnove prednosti tudi te, da je mlad, neobremenjen, brezskrben, samozavesten in da nadvse uživa v tem, kar počne.

Kje ima še rezerve?

O morebitnih pomanjkljivostih ne bi razglabljal, ker jih je težko najti, za nameček tudi ne vem, zakaj bi jih iskal.

Kaj vse lahko še doseže v tej sezoni?

To bo pokazal čas, želim pa si, da bo – kot sem omenil že prej – tako dobro skakal čim dlje.

Tuji poznavalci smučarskih skokov ga že uvrščajo v ožji krog kandidatov za skupno zmago na novoletni turneji. Tudi vi?

O samem tekmovanju običajno razmišljamo šele takrat, ko smo na njem, verjamem pa, da v teh desetih dneh, ki nas ločijo od začetka turneje, ne bo izgubil te vrhunske forme.

Kaj o njem pravijo vaši trenerski kolegi iz drugih reprezentanc?

Vsi ga pozorno opazujejo in snemajo ter se čudijo njegovi neverjetni agresivnosti v zraku, kakršni med elito ni para. Kdor je sam skakal, si težko predstavlja, kako mu to uspeva.

Ali se ga sploh da posnemati?

Ne, to ni mogoče, ker mora pač vsak izpiliti svojo tehniko.

Kako pa gledate na zdajšnje skakanje Domnovega brata Petra?

Dejstvo je, da ni tako stanoviten, kot je bil v prejšnji sezoni. Mu pa uspevajo posamezni odlični skoki, ki vlivajo optimizen, da mu ne manjka več veliko do preboja.

Kaj dela drugače, da mu ne gre po načrtih in željah?

Poleti in novembra je imel toliko obveznosti, da ni imel dovolj časa za regeneracijo. Vendar pa je to le eden od vzrokov, zelo verjetno je določene posledice pri njem pustil tudi padec v Kuusamu. In če povrhu zaradi bremena uspehov iz pretekle zime ni potrebne sproščenosti, je težko pričakovati, da bo skakal tako tekoče, kot je v prejšnji sanjski sezoni. Zato moramo biti potrpežljivi in pustiti času čas.

Po prvi tekmi v Lillehammerju, ki jo je končal na 30. mestu, je izjavil, da ste poskusili veliko različnih stvari in da ste že skoraj vrgli puško v koruzo.

To je rekel v prvem trenutku razočaranja, ki ga je hitro »prebolel«. Odlika šampionov je, da znajo – ko jim ne gre – stopiti korak nazaj, se umiriti in potem iti z dvignjeno glavo naprej. Tako kot on se tudi trenerji trudimo po svojih najboljših močeh, na vse skupaj gledamo drugače kot javnost, sam sem, denimo, Petru čestital tudi za 22. mesto v Klingenthalu.

Kako pa komentirate njegovo včerajšnje 33. mesto, kar je bila njegova najslabša uvrstitev po 45. mestu v Trondheimu '14?

To ni bil njegov dan. Treba se bo spočiti. Jaz sem miren in ne vidim težav. Škoda, da je v sobotnem finalu spet padel. Če se mu to ne bi zgodilo, bi bil znova med deseterico.

V oči bode Petrova nizka zaletna hitrost. Kaj je razlog zanjo?

Mi se šalimo, da se mora s štartne klopi odriniti močneje. Drugače pa osebno na to ne dam prav veliko. Spomnim se, da tudi Adam Malysz, ki je bil – mimogrede – prav v sredo z eno skupino v Planici, svojčas ni bil med najhitrejšimi, pa je kljub temu zmagoval. Peter, ki je že bil v preteklosti počasnejši od tekmecev, mora enostavno skočiti bolje.

Kaj od njega pričakujete v nadaljevanju sezone?

Rad bi predvsem, da bi našel svoj mir in užitek v skokih. Če mu bo to uspelo, bo tudi v tej zimi še veliko iztržil.

Kako zdaj ocenjujete njegove možnosti v boju za lovoriko na novoletni turneji?

Zagotovo ima možnosti! Vendar pa bi rad ponovil, da še nismo tam. Pred nami je desetdnevni premor, ki ga bomo izkoristili za trening na 120-metrski skakalnici v Planici, kjer si bo poskušal Peter povrniti prave občutke. V četrtek popoldne bomo imeli tam tudi državno prvenstvo.

Verjamete, da lahko ubrani(te) veliki kristalni globus?

Takole bom rekel: za zdaj je odlično na poti Domen, smo pa šele komaj dobro startali v sezono. Po novoletni turneji bo vsekakor jasno nekoliko več.

V Engelbergu so ta konec tedna prvič v zgodovini svetovnega pokala na isti tekmi nastopili trije bratje, potem ko se je Domnu in Petru pridružil tudi Cene Prevc.

Potem ko je Cene z dvema zmagama in enim drugim mestom za celinski pokal v Vikersundu našemu zastopstvu pravzaprav že priskakal sedmo kvoto za udeležbo v drugem zimskem ciklusu (od Oberstdorfa do vključno Bischofshofna), smo se odločili, da mu damo namesto Jake Hvale, pri katerem je šlo v zadnjem obdobju le še navzdol, priložnost že v Švici.

Srednji od bratov Prevc je bil sicer v igri za nastop že na uvodni postaji v Kuusamu, kajne?

Drži. Ker poleti še ni bil konkurenčen, smo sklenili, da se takrat ne bo udeleževal nobenih mednarodnih tekem. Toda jeseni je začel nato stopnjevati svojo formo.

Kako ste sicer doživljali zgodovinsko premiero Prevcev, o kateri je bilo v skakalnih krogih obilo govora?

Nas to ni obremenjevalo, morda pa je koga drugega. To je sicer bolj za rumeni tisk. Sem pa bil radoveden, kako se bo odrezal Cene, kajti preskok med celinskim in svetovnim pokalom je vendarle kar velik. Za osvojene točke mu čestitam.

Kako pa sicer gledate na brate?

Kakor na vse druge. Lahko rečem le to, da so si vsi trije zelo različni po značaju, zato je treba za vsakogar uporabljati drugačne besede, do vsakogar od njih je treba pristopiti drugače. Toda osebno me zanima le to, da vsak v reprezentanci skače čim bolje, ne glede na to, kako mu je ime in kako se piše.

Za začetek sezone je kar presenetljivo stanoviten Jurij Tepeš, ki se je prav na vseh sedmih preizkušnjah prebil v finale.

Jurij decembra še nikoli ni bil tako stanoviten. Zaradi tega je bolj miren in samozavesten ter potrpežljivo čaka na svojo priložnost. To mi je tudi sam omenil po drugi tekmi v Lillehammerju, na kateri je bil po uvodni seriji še drugi, na koncu pa šestnajsti. V nadaljevanju sezone bo lahko še zelo močan.

Ob Hvali sta še brez točk za svetovni pokal v tej sezoni tudi Nejc Dežman in Anže Lanišek, ki sta bila v preteklih sezonah že med elitno deseterico. Kaj se dogaja z njima?

Njuna raven skakanja je – tako kot od Jake – ta čas preprosto prenizka, da bi lahko posegla višje. Anže je sicer že prikazal posamezne spodbudne skoke, ponoviti jih mora le še na tekmi, ki je pač nekaj povsem drugega kot trening. V svetovnem pokalu je namreč konkurenca zdaj tako zgoščena, da te že sleherna napaka oddalji od finala, malo večja pa od prve serije.

Moštvo za novoletno turnejo ste že določili?

Da, ob bratih Prevc in Juriju Tepešu bodo v Oberstdorf odpotovali še Rok Justin, Anže Semenič in Jernej Damjan, ki me je v sredo prijetno presenetil v Planici.

Kateri bodo po vašem najhujši tekmeci na prvem vrhuncu sezone – Norvežan Daniel-Andre Tande, Avstrijca Michael Hayböck in Stefan Kraft, Poljaka Kamil Stoch in Maciej Kot ali kdo drug? S kom bo treba še posebej resno računati?

Z nami! O drugih ne razmišljam, ocenjujem pa, da bo krog favoritov kar širok.

Na koga pa bi stavili največ?

Številko 1 imamo mi.

Imate kakšno posebno željo pred prihajajočimi prazniki?

Nič posebnega, veselim se, da bom božič preživel v krogu družine.

Kaj pa po njih – zadržati rumeno majico?

Seveda!

Ljubitelje smučarskih skokov in športa nasploh je nedolgo tega pretresla huda nesreča v Planici, kjer je eden od tamkajšnjih pogodbenih delavcev z avtomobilom silovito trčil v Ernesta Prišliča in tega člana reprezentance B hudo poškodoval.

To težko komentiram.

Ne smete?

Ne, da ne smem. Ne vem, kaj naj rečem. Upam le, da bo Ernest dobro okreval.